Poletni sončni dnevi so ljudem večinoma pri srcu, a s seboj prinesejo tudi kakšno stvar, ki je večina ne mara. Ena je na primer pretirana vročina, druga pa nevihte, ki nastajajo ob njej. Te so namreč po navadi najhujše, pogosto pa prinesejo tudi točo, ki lahko na kmetijskih površinah, nepremičninah in tudi avtomobilih povzroči veliko škode. Območje Slovenije se skupaj z južno Avstrijo uvršča celo v sam evropski vrh po številu dni z nevihtami in tudi številu dni s točo.
V razširjenem poletnem času imajo tako največ dela tudi v vedno številnejših delavnicah, v katerih se ukvarjajo s popravilom škode, ki jo toča povzroči na avtomobilih. »V delavnici smo po cele dneve. Dela je načeloma v tem času toliko, da na dopust sploh ne gremo. V Sloveniji se delo začne po navadi ob koncu maja, 'sezona' pa traja vse do oktobra, celo novembra, odvisna je od količine avtomobilov, ki so bili v 'nevarnih' mesecih poškodovani,« pravi Žan Vidic iz podjetja Asis iz Logatca.
Toče ni nič več kot pred 100 ali 200 leti
In kako do toče sploh pride? Meteorolog Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje pravi, da toča nastane v nevihtnem oblaku, predvsem ob tako imenovanih večceličnih nevihtah. Pogoji za te so izpolnjeni, če je ozračje dovolj labilno (pregret in vlažen zrak v spodnjih plasteh, hiter padec temperature z višino) in kadar vetrovi z višino spreminjajo smer ter so primerno močni. »Upravičeno nas lahko skrbi, kadar slišimo pogosto grmenje in vidimo 'črn' nevihtni oblak. Napoved neviht s točo je sicer nezanesljiva, lahko pa z vremenskim radarjem dokaj uspešno detektiramo tiste nevihtne oblake, ki z veliko verjetnostjo vsebujejo točo. Ta produkt imenujemo 'verjetnost trenutnega pojavljanja toče' in ga najdete na spletnih straneh agencije za okolje,« razlaga Gregorčič in dodaja, da danes neviht s točo ni nič več kot pred leti in desetletji, kot je neko splošno sprejeto mnenje.
Še več, v avstrijski državni meteorološki službi so pred časom analizirali pogostost pojava neurij na območju Alp za zadnjih 250 let in prišli do za marsikoga presenetljivega sklepa, da jih v zadnjem času ni nič več kot pred 100 ali 200 leti. K občutku, da je toče več, je tako bolj pripomoglo dejstvo, da se je v zadnjih desetletjih močno povečalo predvsem število avtomobilov in s tem škodnih primerov zaradi toče, pa tudi število fotoaparatov na mobilnih telefonih. »Dejstvo je, da je toča značilen pojav za naše podnebno območje, pojavlja pa se predvsem med majem in septembrom. Pogostnost neviht s točo je iz leta v leto seveda lahko precej različna. A če je šel včasih kakšen točonosen oblak mimo nas neopažen, se to danes skoraj ne zgodi več in mediji so takoj polni informacij in fotografij posledic močnih neviht s točo,« še pravi Gregorčič.
Najboljše je hladno popravilo
Ko nam jo toča zagode in poškoduje pločevino našega jeklenega konjička, nam, razen če nas to seveda ne moti, preostane le eno: popravilo nastale škode. Pri tem se uporabljata predvsem dva načina – vedno redkeje klasično popravilo, vedno pogosteje pa hladno popravilo, ki ima pred klasičnim številne prednosti. Pri slednjem gre namreč po besedah Žana Vidica samo za kitanje in lakiranje avta, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo luknje, nastale od toče, napolnili s kitom ter nato celoten avto prebarvali. Slabosti tega načina popravila so številne: je časovno zamuden, avto zaradi tega, ker je pobarvan, izgubi ceno, na vročini pa se kit sčasoma lahko posede, zato so posamezne poškodbe spet lahko opazne. Pri hladnem popravilu, ki ga odobravajo tudi zavarovalnice, pa so stroški popravila manjši in popravilo poteka precej hitreje. V večini primerov stranka dobi avto nazaj še isti dan, ohrani pa se tudi prvotna barva. Seveda je tudi postopek enostavnejši. »Na delih, kot sta pokrov motorja in streha, na katerih je dostop možen s spodnje strani, demontiramo obloge, da lahko nato s posebnim orodjem s spodnje strani udrtino poravnamo. Na delih, na katerih dostop s spodnje strani ni možen, na primer pri strešnem loku, pa uporabljamo posebne izvlečne čepe in lepilo, s katerimi luknje izvlečemo,« pravi Vidic in dodaja, da je s hladnim popravilom načeloma možno popraviti skorajda vse luknje, medtem ko je cena popravila odvisna od količine udrtin in njihove velikosti – sega lahko od 10 evrov za majhno udrtino pa vse do 1000 evrov ali več za zelo razbite avtomobile, a so to zares ekstremni primeri, ko je samo na strehi udrtin 800 in več.
Pri podjetju Asis ob tem poudarjajo, da je popravilo izjemno zanesljivo in da praktično ni možnosti, da bi se na popravljenem mestu lak čez nekaj let začel luščiti. »V preteklih štirih letih sem popravil več kot tisoč avtomobilov, pa zaradi česa takega še nihče ni prišel nazaj. Trdim, da je – če je avto popravil profesionalec, ki kakovostno opravlja svoje delo – nemogoče opaziti, da je bil avto poškodovan in popravljen, zato obdrži tudi svojo prodajno vrednost,« še zatrjuje Žan Vidic in opozarja, da po njegovem mnenju razni seti za popravilo po toči, ki se dobijo v trgovinah, predstavljajo samo izgubo denarja: »Po navadi namreč stanejo okoli 30 evrov, profesionalno orodje, ki ga uporabljamo mi, pa stane 4000 evrov. Že logika tako pove, da tukaj nekaj ne 'štima'. Za nameček pa so tu še dolgoletne izkušnje in praksa, ki jo človek potrebuje za kakovostno popravilo.«
Ne ustavljajte v predorih in pod nadvozi
Za to, da popravilo sploh ne bi bilo potrebno, je avto seveda najbolje zaščititi, pri čemer je za vse tiste, ki nimajo garaže ali nadstreška, boljša izbira posebna mrežasta »mobilna streha«, ki se jo razpne nad avtomobilom, saj različne ponjave, ki so ob manjši toči sicer povsem zadovoljiva zaščita, pod silo večjih zrn niso popolnoma zanesljive. A toča nas pogosto ujame tudi povsem nepripravljene in v teh primerih je zelo dobrodošlo, da imamo avto primerno zavarovan. Pri Zavarovalnici Triglav pravijo, da avto za primer toče lahko zavarujete v sklopu kombinacije delnega kaska B, ki krije naravne in elementarne nesreče, sklenete pa ga lahko le skupaj z zavarovanjem splošnega kaska ali zavarovanjem avtomobilske odgovornosti. Ob tem dodajajo, da ne opažajo, da bi se v zadnjih letih zanimanje za zavarovanje avtomobilov pred posledicami naravnih nesreč, kamor spada tudi toča, kaj spreminjalo. »Zavarovanost vozil je ves čas na približno enaki ravni. Ker se cene za zavarovanje naravnih nesreč, kamor sodi tudi toča, gibljejo v odvisnosti od moči motorja, tudi težko opredelimo ceno tovrstnega zavarovanja, v veliki meri je namreč končna cena odvisna tudi od najrazličnejših paketnih popustov. S plačilom premije za delni kasko B avto zavarujete za vse naravne nesreče, tako da premije samo za primer toče ni mogoče izvzeti iz premije za delni kasko B,« je razložil direktor službe za marketing pri Zavarovalnici Triglav Luka Pušnik in dodal, da škodne dogodke obravnavajo ažurno, škode pa izplačujejo že naslednji dan po cenitvi, če se stranka z oceno strinja. Z namenom preventive pred ekstremnimi vremenskimi razmerami pa so lani razvili tudi mobilno aplikacijo za opozarjanje pred nevarnostjo toče, Triglav Toča, ki si jo je namestilo že več kot 5000 uporabnikov.
Je pa v zvezi s točo treba opozoriti še na eno povsem neprimerno, neodgovorno in predvsem izredno nevarno dejanje, ki ga v zadnjem času izvaja vedno več voznikov: ustavljanje v predorih ali pod nadvozi. Ti, ki to počnejo, pri tem namreč ogrožajo tako sebe kot tudi druge udeležence v prometu, saj lahko zaradi njih pride do zastojev ali nevarnih naletov in prometnih nesreč, predvsem na avtocestah. Zato tudi pri policiji opozarjajo, da lahko voznik svoje vozilo ustavi le na parkirnih prostorih počivališč, nikakor pa ne na odstavnih pasovih ali celo na vozišču, v predorih in pod nadvozi.
