V zgodovini je bilo nemalo posameznikov, ki so jo po svoje zaznamovali in močno vplivali na to, kako živimo danes. Nešteti izumi, mali in veliki, so se sprva zdeli majhni, neznatni, smešni ali celo zaničevani, danes pa brez njih in njihovih razvojnih različic ne znamo več živeti. Nekateri so bili res odlični, drugi pa so se s časom sprevrgli v svoje nasprotje.
Avtomobil, kakršnega poznamo danes, je svojo delovno pot začel pravzaprav na smešen, malce zaničevan, po svoje primitiven, a tudi inovativen način. Od prvih parnih strojev, predelanih kočij do izuma motorja z notranjim izgorevanjem, ki je služil kot idealno pogonsko orodje za mobilnost ljudi. Z njim se je namreč začela neka nova doba, v sredi katerega vrtinca se danes vrtimo tudi mi. Carl Friedrich Michael Benz, nemški izumitelj, je tisti, ki se mu lahko zahvalimo za avtomobil, pa čeprav nam ta dandanes včasih tudi že pošteno kravžlja živce.
Benz se je rodil pred skorajda natančno okroglimi 170 leti (konec novembra leta 1844), umrl pa je leta 1929. Najprej naj omenimo malce zmede pri pisanju njegovega ima – Karl ali Carl. Veliko je k tej zmedi prispeval kar sam. Rojen je bil kot Karl Friedrich Michael Wailend, in sicer kot nezakonski sin služkinje Josephine Vaillant in strojevodje Johanna Georgea Benza. Sorodnik je noseči Josephini dodelil sobo v tedanji gostilni, kjer je bil nato rojen Karl. Še danes najdemo v Karslruheju trg z imenom Karl-Benz-Platz, že v sosednji občini pa na primer stoji šola z imenom Carl-Benz-Schule. Še leta 1860 se je podpisoval kot Karl, na patentni prijavi iz leta 1880 je zapisan kot Karl Benz, nato pa je prišlo v modo francosko zapisovanje imen, zato se je Karlsruhe preimenoval v Carlsruhe, Benz pa iz Karla v Carla, kot je zapisano tudi v patentu iz leta 1882. Danes sta obe različici pravilni, podjetje Daimler AG pa se je odločilo za uporabo imena Carl. Torej, da ne bo več nesporazumov, naj bo pač Carl. Kakorkoli že, leto 1886, natančneje 30. januarja tistega leta, je bilo nato prelomno tako za Carla kot za celotno človeštvo. Takrat je namreč prijavil patent za »motorwagen nummer 1«. Prvo motorno vozilo. Z ženo Bertho, ki je odigrala več kot pomembno vlogo pri nastanku, predvsem pa uveljavitvi motornega vozila, se je poročil leta 1874, imela sta pet otrok, zadnja je leta 1974 preminula njuna hči Thilde.
Torej avtomobil. Ki ne bi nastal, če v podjetje, ki ga je Benz ustanovil leta 1871 v Mannheimu, ne bi največji delež denarja vložila njegova žena Bertha. Prav ta Bertha, ki je leta 1888 s sinovoma Eugnom in Richardom pogumno zagnala trikolesnik motorwagen 3 in se iz Mannheima podala na 104 kilometre dolgo pot v Pforzheim, ki jo je trojica prepeljala v 12 urah in 57 minutah. Bencin so vmes kupili v lekarni v Wieslochu, s čimer je to postala prva bencinska črpalka na svetu. Carl Benz je kasneje o tem podvigu povedal: »Le en človek je vztrajal z menoj v trenutkih, ko smo se približevali propadu. To je bila moja žena. Pogumno mi je pomagala dvigniti jadro v najinem zakonskem čolničku in mi pokazala pravo smer, smer rešitve.« Prvega avgusta leta 1888 je Carl Benz na osnovi tega podviga dobil prvo vozniško dovoljenje na svetu, leta 1914 pa je na tehnični visoki šoli dobil naziv častnega doktorja.
Poslovno mu je šlo dobro, preimenovanje in prestrukturiranje njegovega osnovnega podjetja je pripeljalo do tega, da je leta 1906 s sinovi ustanovil podjetje Carl Benz Söhne, ki je bilo osredotočeno samo na izdelavo motornih vozil, v njihovih prvih proizvodnih prostorih je danes avtomobilski muzej. To obdobje pa je zaznamovalo tudi ostro poslovno tekmovanje z Gottliebom Daimlerjem, ki je sodeloval takrat z Wilhelmom Maybachom. Leta 1897 sta se tekmeca nazadnje srečala, ko so ustanavljali Srednjeevropsko združenje motornih vozil, a med seboj nista spregovorila niti besede. Leta 1900 je Daimler umrl, Benz pa je še dočakal uradno združitev njunih dveh podjetij leta 1926 v Daimler-Benz AG. Istega leta je namreč v starosti 84 let umrl zaradi vnetja bronhijev v Ladenburgu, med Mannheimom in Heidelbergom, kjer je tudi pokopan. Bertha Benz, prva dejanska voznica, in po tej logiki bi morala tudi ona dobiti prvo veljavno vozniško dovoljenje, ljubitelji avtomobilske zgodovine pa še danes lahko ponovijo njeno prvo pravo »motorizirano« pot, seveda z malce drugačnimi avtomobili, je moža preživela za malo manj kot 18 let. V starosti 95 let je umrla leta 1944 prav tako v Ladenburgu.
