Poletje je čas velike »selitve« narodov proti in do počitniških točk, avtoceste pa velikokrat tega enostavno ne morejo več »prebaviti«. In kjer je na kupu tako veliko pločevine, se lahko kaj hitro zaplete. Dejstvo je, da slovenski avtocestni križ ob prometnih konicah ne more sprejeti toliko vozil, ko se turisti s severa na jug (in nato v nasprotni smeri) skušajo prebiti skozi našo državo. Zastoji so zato postali tudi pri nas nekaj običajnega, vestno spremljanje prometnih informacij pa vsakdanje opravilo voznikov, preden se odpravijo na pot.
Že tako prenatrpane avtoceste še hitreje postanejo past za potnike, če se na njih zgodi kakšna prometna nesreča. Takrat je prometni infarkt nekaj, čemur se ne moremo izogniti. Letos je bilo kar nekaj primerov, ko so se kolone vozil vile po več kilometrov, številni vozniki pa so znali opisati, da je bil včasih vzrok za tak zastoj tudi le nekaj zvite pločevine. A ker sta udeleženca, ali njih več, enostavno »obtičala« sredi ceste, se je takoj naredila kolona.
Pomembne še tako majhne sledi
Zakaj torej vozniki sami, če je avtomobil vozen, ne poskrbijo in čim prej umaknejo vozilo ter sprostijo cesto? Eden glavnih razlogov je verjetno, da morajo udeleženci počakati na prihod policije, ki mora opraviti svoje delo. Pri manjši nesreči se lahko zato vozila hitro odstrani na odstavni pas, a tudi to še ne pomeni, da bo promet stekel normalno. Pozornost voznikov, ki se vozijo mimo, je namreč vse preveč usmerjena na poškodovana vozila, zato zastoji zelo radi nastanejo na nasprotnem voznem pasu. »Buljenje v nesrečo«, zaviranje in prepočasna vožnja pa pomenijo, da lahko taki vozniki ogrozijo sebe in druge. Res pa je tudi, da se posledice nesreče na avtocesti, če je trčenje hujše, odstranjujejo dlje časa, saj so hitrosti in s tem tudi poškodbe vozil večje. Svoje pa doda še, če je v nesrečo vpleteno večje vozilo, tovornjak s tovorom ali avtobus.
Na policiji pravijo, da je delo ob prometnih nesrečah na avtocestah zahtevno predvsem zato, ker zaradi večjih hitrosti in vožnje vozil po najmanj dveh prometnih pasovih to vpliva tudi na varnost policistov in posledično na varnost drugih prometnih udeležencev. »Ko policisti izvedejo vse nujne ukrepe, sledi ogled kraja prometne nesreče, ki je enkratno in neponovljivo preiskovalno opravilo in hkrati osnova za nadaljnja preiskovalna dejanja. Ker so za razjasnitev nesreče pomembne še tako majhne sledi, je treba ogled opravljati sistematično, da ne bi prišlo do izključitve pomembnih dejstev. Pri tem ogled delimo na tako imenovani hevristični vidik, ki zajema iskanje in odkrivanje sledi, materialnih dokazov, preučevanje kraja dejanja, miselno rekonstrukcijo in modeliranje, ter »dokazni« oziroma pravni vidik, kar pomeni, da je vse odkrite informacije treba zapisati, zavarovati in jih posredovati drugim udeležencem kazenskega postopka. Preiskovanje je mogoče končati šele tedaj, ko so znani vsi odgovori na vsa temeljna vprašanja, zanemariti pa ne smemo nobenega podatka in informacije,« pravi Boštjan Smolej, višji policijski inšpektor z generalne policijske uprave, sektorja prometne policije.
Gneča zaradi »buljenja« v nesrečo
Kako torej nuditi pomoč in ne povzročiti dodatne gneče ali zastoja in ne ogrožati sebe? Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu, pravi: »Veliko je odvisno od situacije in lokacije nesreče. Vsekakor je dolžnost udeležencev v prometu, da nudijo pomoč poškodovanim. Je pa pomembno, da to naredijo varno: odsevni telovnik, svoje vozilo umaknejo na odstavni pas ali v odstavno nišo, pokličejo pomoč, pregledajo situacijo in ocenijo, ali so sami zmožni pomagati. Največje napake, ki se zgodijo v primeru prometne nesreče, so, da se vozniki nepravilno razvrščajo, da vozijo v predor, čeprav pri vhodu sveti rdeča luč, ne uporabljajo odsevnih telovnikov, vsi udeleženci pa se nekontrolirano ali neprimerno gibljejo po cesti.«
Brane Legan, inštruktor vožnje pri AMZS, dobro pozna vozniške navade. Nesreča se lahko, po njegovem mnenju, prepreči takoj, s pravim reagiranjem na zastoj: »Že prva informacija, ko voznik pred seboj opazi, da se promet gosti, je pomembna. Takoj se je treba odzvati na zgoščevanje prometa in glede na to, v kateri koloni se je kar naenkrat znašel, mora voznik čim prej zavzeti pravilen položaj. Če je v levi koloni, je to skrajno levo, če je v desni, skrajno desno, odstavni pas pa mora ostati prost. Tako se takoj naredi prostor že med počasi vozečima kolonama, če pa se vse ustavi, imajo morebitna intervencijska vozila takoj zagotovljeno prosto pot. To je prvi nujni odziv vsakega ob pojavu zastoja. Ko se vse dokončno ustavi, je treba počakati v vozilih, saj je vsako zapuščanje vozila skrajno nevarno. Vedno je namreč treba pričakovati, da bo prej ali slej sledila vožnja intervencijskih vozil. Po daljšem čakanju se lahko pojavi kakšna potreba po osvežitvi ali podobno, ki zahteva izstop iz vozila. Ta naj bo skrajno previden, prepričati se je treba, da takrat ne ogrožamo sebe ali kogar koli drugega. Postopanje zunaj vozila nikakor ni priporočljivo in je vedno nevarno.«
A kaj, ko vozniki velikokrat, tako Matjaž Mozetič iz avtošole B&B v Kranju, niti ne vedo, kako pravilno reagirati ne pred ne po nesreči: »Opažam, da mnogo voznikov ne ve, kako ravnati v primeru prometne nesreče. Predvsem pri nesrečah z le materialno škodo pogosto prihaja do nepotrebnih zastojev in zadrževanja prometa. Pri tem ne morem mimo zvedavih voznikov, ki imajo prosto pot, pa si vseeno želijo ogledati ostanke prometne nesreče in s tem povzročijo zastoj. Tudi sam sem čakal pol ure v zastoju na avtocesti, ker so si vozniki ogledovali ostanke prometne nesreče na nasprotni strani avtoceste.«
Obveščenost je blagodejna
Kolone, gost promet, nesreče, vse to je še dodaten vir stresa za turiste, ki so po navadi že dolgo na poti in si želijo čim prej priti na cilj. Marko Polič z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, pravi, da se vsaka taka stresna situacija pozna pri varnosti: »Ker želijo čim prej odpraviti to neprijetno stanje in nadaljevati želeno aktivnost, torej vožnjo, lahko vozniki ravnajo nepremišljeno, prehitevajo po odstavnem pasu, izvedejo kake nevarne manevre. Zato je ključno, da se vedejo v skladu s prometnimi pravili in oborožijo s potrpežljivostjo. Nepremišljeno ravnanje lahko povzroči več škode, kot je samo izguba časa zaradi zastoja.« Obveščenost voznikov, ki čakajo v koloni, je vsekakor dobrodošla, saj potniki lažje prenašajo čakanje, če vedo, zakaj. »Obveščenost o vzrokih je zagotovo blagodejna, saj tako udeleženci razumejo razmere in lahko ocenijo, koliko časa bo zastoj trajal ter načrtujejo nadaljnje ravnanje, morda morajo koga obvestiti, spremenijo lahko načrte za tisti dan in podobno, imajo torej boljši nadzor, čeprav drugotni, nad razmerami, kar tudi zmanjša napetosti,« še dodaja Polič.
Hitro odstranjevanje posledic nesreče je torej nujnost, Dars pa ima za to sklenjeno pogodbo z AMZS. »Omrežje je z vlečnimi vozili zelo dobro pokrito, kar pomeni, da se vozila po končanih postopkih policije takoj umaknejo. Pomembno je, kako hitro pride informacija o nesreči do odgovornih ljudi, ni namreč vseeno, ali se nesreča zgodi v predoru, ki so povsem nadzorovani z videonadzorom, na trasi avtoceste, kjer imamo sisteme za nadzor in vodenje prometa, kot je mikrovalovna detekcija ali kamere, ali na odseku, kjer teh sistemov nimamo. Tam smo odvisni le od informacij uporabnikov, policije, vzdrževalcev… Kjer so nameščeni sistemi, pride informacija do enot za posredovanje v nekaj minutah, naši nadzorni centri delajo vse dni v tednu 24 ur na dan. Zato sledimo trendu nameščanja novih detekcijskih sistemov na čim večjem omrežju. Naj še omenim, da Dars s svojimi sredstvi tudi financira delovanje gasilskih enot, ki posredujejo v predorih,« je še povedal Ulrich Zorin.