Celozaslonski način

Fotografije »

First Previous Next Last

Nalagam galerijo

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Če bi bil pritlikavec, bi ga še nekako razumeli, toda z višino 1,69 metra je sodil v kategorijo moških, za katerimi vzdihujejo milijoni žensk - hollywoodskega zvezdnika Toma Cruisea na primer. In ker je podaljševanje nog dolgotrajno, boleče in predvsem zelo drago (tudi do 50.000 evrov), smo mu ponudili enostavnejšo rešitev: naj si kupi takšnega štirikolesnika, da bo vsaj za volanom videti višji. In ker smo se tiste dni spoznavali z dvema enoprostorcema, ki na svet gledata zviška, sta bila naša naravna izbira. Ford C-max in mercedes razreda B.

Nista sicer velikana, daleč od tega, a nagovarjata potencialne uporabnike ravno z geslom - za volanom se sedi višje in posledično udobneje, tako da lahko pri vstopanju in izstopanju pozabite na morebitne bolečine v križu. Ko vam zaupamo dolžinski meri, pri fordu 4,38 metra in mercedesu dva centimetra manj, boste gotovo porekli, da to ni nič posebnega, toda ključen je zmnožek z višino (pri prvem 1,63 in drugem 1,56 metra). Ali prevedeno: na zadnji klopi je centimetrov za kolena in glave (najbolje dveh potnikov) neprimerljivo več kot pri vozilih s podobno dolžino, zgodba zase pa sta tudi prtljažnika, ki sta pri C-maxu z osnovnimi 471 (pri podrti zadnji klopi 1783) in pri razredu B celo 486 litri (1545) več kot samo vredna svojega imena. Nam je bilo pri mercedesu še posebno všeč dvojno dno prtljažnika (a to pomeni tudi, da pravega rezervnega kolesa ni, kar pa vam v primeru defekta zna povzročiti kakšen sivi las), hvalevredna pri fordu pa so bila električno pomična prtljažna vrata.

Počakajte na temo in si ga oglejte, mercedesa seveda. Luči led namreč ponoči delujejo fascinantno in nakazujejo, da se v vozilu iz Stuttgarta skriva nekaj več. Dokaz za to je dvobarvna notranjost, ki deluje sodobno, imitacija usnja na sedežih (za doplačilo 322 evrov) pa napeljuje k razmišljanju, da bodo za volanom pogosteje tisti, ki jim denarna stiska ni blizu, kot drugi, ki le stežka preživijo mesec. Žal pa se tudi razred B ni izneveril načelu, ki je sicer najbližje veliki nemški trojici, in sicer, da je za opremo, ki je v preostalih avtih serijska, treba doplačevati. Primera: dvopodročna klima, serijska v C-maxu, vas bo v razredu B stala 683 evrov, prav tako v fordu serijski tempomat pa 335 evrov. Seveda pa pri tem doplačil še ni konec, bi pa kot lastniki brez dvoma rade volje doplačali približno 1300 evrov, kolikor pri obeh enoprostorcih stane samodejno parkiranje s pomočjo senzorjev in kamere. Prestale varnostne (zračne blazine in zavese, ABS, ESP...) in udobnostne dobrote (električni pomik šip in zunanjih ogledal, radio s CD in mp3, potovalni računalnik...) so seveda serijske.

Ste umirjeni, preudarni in vas skrbijo naraščajoče cene goriva? Potem bi znala biti agregata, ki sta se vrtela v naših testnih kandidatih, za vas. Od dizlov, 1,6-litrskega štirivaljnika v fordu in 1,8-litrskega prav tako štirivaljnika v mercedesu, seveda ne smete pričakovati kakšnih zmogljivostnih presežkov, a je 115 konjev moči v prvem in 109 v drugem več kot dovolj za dovolj visoke potovalne hitrosti (maksimalna hitrost C-maxa je 184 km/h, razreda B 190 km/h, pospeška do stotice sta 11,3 in 10,9 sekunde), navora pa prav tako dovolj, da boste zlahka prehiteli kolono, če vas bo zamikalo.

In tudi ročna 6-stopenjska menjalnika sta dovolj natančna, da ju boste z veseljem objeli, dobre volje pa boste tudi ob pogledu na potovalna računalnika, saj je bila povprečna poraba pri mercedesu le 5,8 litra, pri fordu presenetljivo dober liter več (7,1). Je pa pri prestižnežu kljub doplačilu 2500 evrov še kako mamljiv 7-stopenjski samodejni menjalnik, medtem ko za model iz mesta s slovito katedralo (beri: Kölna) samodejni menjalnik v kombinaciji s testnim motorjem ni mogoč.

Za ford C-max 1,6 TDCi titanium je treba odšteti 21.950 evrov, mercedes-benz B 180 CDI blueefficiency pa je lahko vaš za 23.100 evrov. Zaključek pa v piki na i.