Anton Simončič je zbiral znamke in srebrnike že kot otrok. Doma se je vsega zbralo za polno skladišče, a mu je škoda zavreči kar koli, celo pošali se, da »Tone vzame vse.« Zbira sladkorčke; pravi, da se ne spomni, kdaj je nazadnje kupil kilogram sladkorja v trgovini. Ima 1200 podstavkov za pivo, ureja taborniški muzej, nekaj časa je zbiral značke, pri katerih najbolj spoštuje, »da na majhni površini veliko poveš. Najtežje je sporočiti z značkami, z znamkami je že lažje.« Prijatelji mu nosijo veliko stvari, saj so prepričani, da zbira vse. A Simončič ostaja racionalen: »Vsega pa tudi ne moreš zbirati.«
Zbiranje ni le konjiček, je tudi izobraževanje
Filatelija je konjiček, ki se razstavlja tudi tekmovalno. Na tem področju se pripravljajo državna in svetovna prvenstva, na katerih so slovenski zbiratelji zelo močni. »Tukaj Slovenci kar izstopamo, čeprav je to najmočnejši konjiček na svetu. Numizmatika zaseda 5. ali 6. mesto.«
Čeprav zbiranje v prvi vrsti pomeni veselje in konjiček, pa sta filatelija in numizmatika tudi zelo študijski področji. »Sem tudi numizmatik, ampak mi velikokrat primanjkuje znanja s tega področja. Velikokrat moram vprašati kolege, kaj pomeni kakšen motiv na srebrniku in koliko je star,« zbirateljstva ne podcenjuje Simončič.
Numizmatik in predstavnik Numizmatičnega društva Slovenije Janez Andrejc se strinja, da je izobraževanje zelo pomembno: »Numizmatika je kraljica vsega zbiranja, ker moraš imeti veliko znanja, ves čas se učiš, gledaš in raziskuješ. Ves svoj prosti čas posvečaš temu, da se izobražuješ, spoznavaš vladarje in ugotavljaš, zakaj je bil kakšen kovanec narejen.« Numizmatika zajema kovance, bankovce, medalje in sorodne drobne predmete, ki so najdeni od antike, srednjega veka vse do moderne dobe.
Menjave je malo, več je prodaje
Ker imajo vsake oči svojega malarja, menjave med numizmatiki skoraj ni. Prevladujeta prodaja in kupovanje. »Vrednotenje zbirateljskih predmetov je zelo težko. Nekdo lahko vrednoti svoj predmet drugače kot tisti, ki ga kupuje,« je ocenil Andrejc. Zagovornik takšnega čistega posla je tudi Simončič: »Menjava deluje na principu: Vzamem od tebe nekaj in plačam, ti pa od mene nekaj in plačaš. V principu je to še vedno menjava, ampak denar je še vedno vez med materialom in menjanim sredstvom.«
Če si dovolj izobražen, lahko kupiš kakšen predmet po solidni ceni. »Kovanci na avkcijah po svetu lahko dosegajo cene tudi do milijona evrov. Cene predmetov, ki se ponujajo na srečanjih, kot je sejem pri nas, pa dosegajo vrednosti do nekaj 1000 evrov. Za kakšen redek, zanimiv kos pa lahko v avkcijskih katalogih vidimo vrednosti tudi po 100.000 evrov,« je podučen Andrejc.
Več spodbujanja mladih za bolj obetavno prihodnost zbirateljstva
Na sejmih v zadnjih letih Simončič in Andrejc opažata upad obiskovalcev in nasploh zanimanja za ta dolgoletni in bogat konjiček. Simončič je pridobil podatke analize Američanov, v kateri so ugotovili, da filatelija upada, a se sam z izsledki ne strinja. »Nič ne propada, le malo je zatišja.« Veliko sejmov se je udeležil tudi Andrejc, pred kratkim pa je bil v Münchnu, kjer se je takoj opazilo, da je zanimanje upadlo za najmanj tretjino. »Ampak zbirateljstvo ne more nikoli propasti. V tem se obrača veliko denarja,« je prepričan Andrejc.
Kot vzrok in rešitev zbirateljstva vidi Simončič v mladini. »S poučevanjem otrok so težave že 100 let. V določenem starostnem obdobju nehajo zbirati. Vrnejo se šele potem, ko si uredijo življenjsko eksistenco.« V Zvezi se trudijo na več področjih – obiskujejo šole, podarjajo zbirateljske predmete. Otroke je treba vzpodbuditi v tej smeri, saj se s tem konjičkom ogromno naučijo – reda, odgovornosti, sistema, poznavanja zgodovine. »Kaj pa želiš še več? To so prvine, ki jih šola ne daje zmeraj,« na bolj obetajočo prihodnost upa Simončič.
