Kongresni turizem oz. raje kongresna dejavnost je del slovenskega gospodarstva. Deli njegovo usodo. Srečanja organizirajo podjetja, združenja, vladne in nevladne ustanove. Gospodarsko stanje v državi močno vpliva tudi na kongresno dejavnost. Slovenija se pri promociji kongresne dejavnosti predvsem posveča mednarodnemu okolju, saj smo globalni akter. Tukaj Slovenija pridobiva prepoznavnost in ima posledično večji uspeh. Dostopnost je eden izmed ključnih kriterijev pri izboru mesta srečanja. Zelo smo odvisni od neposrednih letalskih povezav, ki se počasi izboljšujejo. Žal v Sloveniji nimamo uradne statistike, ki bi na nacionalnem nivoju beležila te podatke, ki pa so nujni.
Kako gospodarska kriza vpliva na kongresni turizem?V mednarodnem okolju je znano, da so srečanja del rešitve in ne del problema. Mednarodna srečanja pripomorejo k razvoju podjetja, ustanove, stroke in končno države in njene družbe. Gospodarska kriza je bila tudi v mednarodnem okolju, so jo pa hitro sanirali in tako se tudi število srečanj v mednarodnem okolju povečuje. Učinki krize so pustili sledi, organizatorji in njihove zahteve so se temu prilagodili. Vrhunska izvedba storitev nikoli ni bila vprašljiva in tudi danes ni. Organizator išče »vrednost za denar« – kakovost, ki ustreza ceni, in personalizirano storitev v zelo hitro odzivnem času ter prilagodljivost naročnikovim zahtevam in pričakovanjem.
Zaradi tega so se spremenile nakupne navade tako domačih kot tudi tujih naročnikov. Seveda je pritisk na cene, vsebina ponudb in storitev se je prilagodila tržnim razmeram. Smo pa kot ponudniki za mednarodno okolje kakovostni in konkurenčni tako z vidika ponudbe, kot z vidika cen.
Kakšen vpliv ima kongresni turizem na slovensko gospodarstvo?Zelo dobro vprašanje, na katerega se da preprosto odgovoriti z da, vam pa tega ne moremo dokazati s slovenskimi dokazi. Pred leti je bila narejena ameriška raziskava, ki dokazuje, da podjetja, ki vlagajo v poslovna potovanja in srečanja, dosegajo višje prihodke in dobičke, kot podjetja, ki tega ne počnejo. Žal takšne analize v Sloveniji nimamo. Menim, da je tudi ne potrebujemo in je bolje, da sredstva vložimo za pridobitev drugih, potrebnejših informacij.
Podjetja, domača ali mednarodna, organizirajo srečanja z namenom, da bodo postala uspešnejša. Z organizacijo mednarodnih srečanj sodelujoče gospodarstvo postane bolj prepoznavno, mednarodno povezano in ima večje priložnosti za uspeh. Zelo podobno velja tudi za znanstveno-strokovna združenja. Le-to potrjujejo kraji kongresnega turizma, ki so se specializirali za določena področja in so s tem napredovali na mednarodnem nivoju in celo postali središče razvoja.
Se v Sloveniji dogajajo pozitivni premiki na področju kongresnega turizma?Letos obeležujemo desetletnico delovanja Kongresnega urada Slovenije. Le-ta povezuje in promovira Slovenijo kot kongresno destinacijo. Brez kongresnega urada destinacija mednarodno nima dolgoročnega uspeha. Slovenija ima razvito kongresno ponudbo, njena mednarodna prepoznavnost se dviguje in s tem tudi uspeh. Zavedati se moramo, da na področju kongresne dejavnosti praktično konkuriramo celemu svetu in celoten svet konkurira našemu okolju. Ponudniki se zavedajo nujnosti sodelovanja krajev kongresnega turizma in dolgoročnega razmišljanja ter pomembnosti inovativne in kontinuirane promocije.
Kakšna je razlika med »prostočasnim« in kongresnim turistom?Vsak kongresni turist oziroma raje poslovni gost je lahko turist, vsak turist ne more biti poslovni gost. Med obema ciljnima skupinama je toliko razlik, da praktično nimata veliko skupnega, edino to, da recimo letita z istim letalom, spita v istem hotelu. Namen turista je popolnoma drug kot namen poslovnega gosta. Za to je tudi potrebna popolnoma druga marketinška komunikacija in promocija. Dokaz so prihodki, ki so ključnega pomena. Kongresni kraji se zelo trudijo pridobiti čim več mednarodnih kongresnih gostov, saj je njihova poraba v primerjavi s klasičnimi turisti nekajkrat višja. Tudi posredni in inducirani učinki in prihodki so veliko večji kot pri klasičnih turistih. To potrjujejo raziskave, ki so jih izvedle številne mednarodne destinacije.
Kakšna je struktura vaših gostov? Kateri se vračajo v Slovenijo?Na kongresnem področju poznamo udeležence korporacijskih srečanj, znanstveno-strokovnih srečanj, vladnih in nevladnih srečanj ter srečanj, ki jim v angleščini rečemo SMERF (Social, Military, Educational, Religious, Fraternal), to so družbena, vojaška, izobraževalna, verska in sorodstvena. V Sloveniji gostimo vsa ta srečanja. Največji odstotek srečanj je korporacijskih, sledijo srečanja znanstveno-strokovnih združenj in nato ostala srečanja. Vsaka ciljna skupina ima svoj način odločanja in tudi vpliv na to, ali se bo dogodek vrnil v Slovenijo. Pomembno se je zavedati, da so udeleženci srečanj ob pozitivni izkušnji ambasadorji destinacije ter obenem potencialni povratniki ali kot poslovni gostje ali kot turisti.
Na katere lokacije in zakaj?Organizatorji srečanj se odločajo za ponudnike in kraje, ki ustrezajo njihovim poslovnim ciljem. Slovenija je mednarodno zelo dobro umeščena, saj leži v središču Evrope, kjer je tudi največji trg mednarodnih srečanj. Slovenija ima glede na svojo velikost zelo raznoliko ponudbo v kar treh klimatskih in geografskih območjih. Poznamo uveljavljene destinacije, kot so Ljubljana, Bled in Portorož. Srečanja se odvijajo tudi v drugih krajih, praktično po vsej Sloveniji. Ravno to je velika prednost Slovenije. Srečanja so lahko za pet oseb, na primer interni teambuilding direktorjev podjetja, petdeset, na primer predstavitev novega produkta prodajalcev, ali petsto, nacionalno združenje, ali tisoč petsto oseb, ko gre za svetovno strokovno konferenco. Vse je odvisno od ponudbe, organiziranosti in predstavnikov ponudnikov, ki so sposobni prepričati organizatorja srečanja, da se odločijo za njih.
Za 43. marketinški fokus ste napovedali: »Jugovzhodna Evropa je za Slovenijo priložnost tudi na kongresnem področju. Povezano bomo napadli evropske in zunajevropske trge.« Nam lahko zaupate na kakšen način?Zelo preprost odgovor je poslovna borza Conventa, ki jo vsako leto organiziramo v Ljubljani. Letos smo izvedli že sedmo po vrsti. Med razstavljavci smo poleg celotne jugovzhodne Evrope gostili tudi Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Češko. To potrjuje, da je Conventa osrednji marketinški dogodek ne samo Slovenije, jugovzhodne Evrope, ampak kmalu tudi srednje Evrope. In Slovenija je središče tega dogajanja. Z ustvarjeno sinergijo Slovenija gosti čez 200 mednarodnih organizatorjev srečanj iz celotne Evrope.
