Rock Otočec, eden najstarejših glasbenih festivalov pri nas, se je letos prvič odvil na mestnem kopališču Laguna v Ljubljani. Sprememba idilične lokacije v naravi ob reki Krki je že ob najavi vzbujala mnoge dvome. »Po polletni bojazni in precejšnjih negativnih odzivih, kako bo sprejeto novo prizorišče, sem po prvem dnevu festivala zelo zadovoljen,« nam je v nedeljo popoldne povedal organizator Franci Kek. Obiskovalci naj bi bili najbolj navdušeni nad urejenim prostorom za kampiranje, poleg travnate površine, kjer se odvijajo koncerti, pa je doprinos tudi bazenski kompleks, ki omogoča dnevno in nočno kopanje, pojasnjuje Kek.
Dopoldne obiskovalcev le za vzorec, popoldne drugačna slika
Kdor je v popoldanskih urah obiskal prvi dan festivala, je hitro opazil, da je poleg številnih mično odetih hostes ter prodajalcev sladoleda in palačink dejanskih obiskovalcev zelo malo. Nekaj se jih je namakalo v bazenih, nekaj jih je posedalo na travi – nič kaj festivalsko vzdušje, bi lahko rekli. No, na srečo se je Laguna v večernih urah napolnila in obiskovalci so bili deležni dobršne mere rock ritmov skupin Elvis Jackson, MI2 in Dubioza Kolektiv. Kek nam je zaupal, da je bilo letos prodanih veliko več enodnevnih vstopnic kot prejšnja leta. »Verjetno zato, ker imamo letos tako močni skupini, kot sta Billy Talent in Papa Roach. Veliko ljudi pa še vedno ne ve, kaj jim nova lokacija pravzaprav nudi. Če bi vedeli, bi enodnevni obiskovalci gotovo prišli na oba festivalska dneva.« Drugi dan je bilo v popoldanskih urah opaziti precej več obiskovalcev. Na ta dan se je v večernih urah namreč pripravljal vrhunec festivala. Množica se je počasi začela večati ob nastopu hrvaških provokativcev Let3. Še več ljudi so pritegnili domači veterani Niet, pravo navdušenje pa je med ljudmi završalo, ko so na oder stopili zvezdniški Papa Roach. Ti so v svojih 20 letih delovanja prodali več kot 18 milijonov albumov po vsem svetu. Med njimi sta dva postala platinasta, eden pa zlat. Njihov nastop se je sicer začel malce klavrno. Ponovno so jo zagodle tehnične težave, tako kot dan prej, med nastopom skupine Elvis Jackson. Ampak tehnika ima včasih svojo voljo, vzdušje pa se je po kratkotrajnem razočaranju hitro dvignilo. »Show must go on (predstava se mora nadaljevati, op. p.)!« je zavpil pevec skupine in Papa Roach so profesionalno nadaljevali nastop. V njihov repertoar je bilo vključenih precej novejših skladb, najbolj pa so seveda »zažgale« starejše uspešnice, kot sta Between Angels and Insects in Last Resort.
Festival so zaključili kanadski melodični punk rockerji Billy Talent, dobitniki vidnih glasbenih nagrad. Množica je navdušeno spremljala intenziven nastop frontmana Benjamina Kowalewicza in ubogljivo sledila njegovim animacijskim vložkom med nastopi. Med obiskovalci pa ni bilo malo takih, ki so ocenili, da bi si Papa Roach zaslužili glavno mesto v glasbenem programu. Predvsem zaradi večje prepoznavnosti in domnevno večje priljubljenosti.
Je Rock Otočec še festival ali zgolj koncertni dogodek?
Kek nam je pojasnil, da je njegova ekipa že dolgo časa vedela za odlično lokacijo, ki jo ponuja kopališče Laguna. »Če ne bi bila res dobra lokacija, se ne bi preselili. Tu je vse, kar potrebujemo, obenem pa po 17 letih kakšna sprememba tudi prav pride. Čeprav je treba poudariti, da je Otočec najlepše prizorišče.«
Obiskovalka Romana, ki se je sicer udeležila nekaterih prejšnjih Rock Otočcev, ugotavlja, da je letošnje prizorišče veliko manjše od tistega na Dolenjskem. »Tam je bilo vse bolj razbohoteno, predvsem pa je bilo več ljudi. Rock očitno počasi izumira. Vendar me letos sprememba lokacije ne moti. Za letošnji obisk pa sem se odločila predvsem zaradi dobrih skupin.« Mihu se zdijo letošnje cene vstopnic previsoke glede na druge festivale, ki za nižjo ceno ponudijo več. Glede na tradicijo, ki jo premore Rock Otočec, se mu sprememba lokacije prav tako ne zdi ustrezna. »Festival mora biti nekje na prostem, v naravi, ne pa na bazenu v Ljubljani. Ljudje si namreč želijo oditi iz mesta. Večina tukajšnjih obiskovalcev je tu zgolj zaradi koncertov, ne pa zaradi festivala v celoti.«
Elizabeta je pred leti prav tako obiskala festival in ocenjuje, da se letošnji s tistim ne more primerjati. »Sožitje koncertov z naravo, celodnevna dogajanja… to pogrešam. Že od vsega začetka mi je bila ideja nenavadna. To je tako, kot če bi festival Lent izvedli v Portorožu.« Petra pa ocenjuje odločitev za selitev kot pogumno. »Sem ljubiteljica festivalskega dogajanja, zato se mi zdi čisto v redu, da je Ljubljana dobila novo prireditev.« S tem ko se je letošnji Rock Otočec preselil v bolj urbano okolje, pa je pridobil tudi nove sosede. Že po prvem dnevu dogajanja je bilo slišati govorice o nezadovoljnih okoliških prebivalcih. Gospod Čeljo, prebivalec iz Črnuč, nam je zatrdil, da je hrup nevzdržen. »Vse se trese, glasba pa traja pozno v noč. Kaj takega naslednje leto vsekakor ne želimo imeti v bližini naših domovanj.« Nekaj drugih vprašanih pa pridobitev v soseski ne moti pretirano. Večinoma razumejo, da gre zgolj za nekajdnevno dogajanje. »Saj ni tako hudo. Če ni festivala, smo pa prav tako deležni hrupa, ki vsako leto prihaja s kopališča,« ocenjuje Zdravko.
