V pričakovanju ocen skupnega dela, dobrot letnika in veselja

Nujna selekcija grozdov

»Letošnje vremenske razmere so bile zelo specifične glede na pretekla leta, saj je bilo zelo veliko dežja. Kot zanimivost naj povem, da smo imeli letos v Sloveniji do konca julija toliko dežja, kot ga po navadi v povprečju pade v vsem letu. Tudi sončnih dni je bilo poleti prav toliko kot deževnih, kar pomeni, da je bilo v vinogradih treba opraviti zelo veliko zelenega čiščenja, vse v smeri zračnosti trte, da bi bilo grozdje čim bolj zdravo in da bi do trgatve doseglo čim večjo zrelost,« je pojasnil Tibor Jakončič iz vinarstva Piro.

Poleti je bil trud Jakončičevih torej usmerjen v zdravje grozdja, zato so – da bi pridobili čim več sončnih dni septembra in bi grozdje posledično doseglo želeno zrelost v smislu okusa pri belih sortah in seveda tudi same barve pri rdečih – zakasnili s trgatvijo. »Seveda je bilo treba opravljati tudi selekcijo grozdja ob trgatvi, se pravi ločitev zdravih in nezdravih grozdov, tako da je pridelka letos manj za od 20 do 30 odstotkov,« poudarja sogovornik, poleg očeta Marjana, mame Veruške in brata Tomaža nepogrešljivi člen vinarstva Piro iz Vipolž v Goriških brdih.

Sveža, sadna in pitna vina

Uspešno delo Jakončičevih že leta med drugim potrjujejo številna prejeta priznanja tako na domačih kot na mednarodnih ocenjevanjih vin. Na katero svoje vino pa bodo letos najbolj ponosni?

»Značilnosti letošnjega letnika, ki jih lahko zaupam po zaključeni fermentaciji tako belih kot rdečih vin, so to, da so arome lepo izražene, kar je sicer značilnost letnikov, ko je sonca manj in ta ne opeče grozdov, nežne kisline in alkoholne stopnje do 13 odstotkov, kar bo naredilo vina sveža, sadna in pitna. V tej fazi me v kleti predvsem zelo navdušujejo sorte sivi pinot, chardonnay in cabernet sauvignon,« odgovarja Tibor Jakončič.

Tako kot je pri športnikih to zaključek sezone, je martinovanje za vinarje poseben praznik. Skupaj z družino, prijatelji in trgači bodo Jakončičevi konec prihodnjega tedna ovrednotili skupno delo in dobrote letnika s svojimi specifičnostmi ter vse skupaj pospremili z dobro jedačo in zabavo pozno v noč.

Česa takega ne pomnijo

Ne le na Primorskem, veselo bo tudi v vinorodni deželi Podravje. Največji slovenski vinar in izvoznik slovenskega vina pri nas ter vinar leta 2014 P & F Jeruzalem Ormož bo letos prvič praznoval martinovo v prestolnici. V podjetju bodo praznične dni preživeli s svojimi vinogradniki kooperanti, s katerimi bodo skupaj poskusili vina letnika 2014 in se poveselili, po končanih strokovnih delavnicah pa bodo del dogajanja preselili tudi v Ljubljano. V petek, 7. novembra, bodo v prostorih Vivo cateringa na Dunajski cesti v Ljubljani priredili pravo prleško martinovanje. Ob 16. uri bodo izvedli krst mošta na humoren način, po krstu pa bo mogoče preizkusiti prvo mlado vino. Živahno dogajanje bosta popestrili živa glasba in tradicionalna martinova pojedina.

Sicer pa tudi vinarji izpod obronkov Slovenskih goric ne skrivajo svojega nezadovoljstva z letino zaradi slabega vremena. O tem, kakšne posledice ima to za vinarje in kakšno vino bomo pili letos, smo se pogovarjali z direktorjem P & F Jeruzalem Ormož in P & F Jeruzalem Ljutomer Mitjo Hergo.

»Izkupiček letošnje trgatve je količinsko izredno majhen in česa takega ne pomnimo. Vremenske razmere, predvsem visoka vlaga vso vegetacijsko dobo, so pustile posledice, ki se odražajo na za 46 odstotkov manjšem pridelku od pričakovanega,« je pojasnil sogovornik.

Upad količine

Čeprav so se vinogradniki do sredine avgusta uspešno borili proti boleznim in škodljivcem vinske trte, so žal doživeli izredno moker konec avgusta in začetek septembra, ko grozdje zori in je vsaka vlaga nezaželena.

»Več kot 400 litrov padavin v mesecu dni je naredilo nepopravljivo škodo, ki je ni bilo mogoče omiliti s tehničnimi ukrepi v vinogradu. Lahko smo le opazovali, kako se je delež nagnitih grozdnih jagod povečeval, po drugi strani pa grozdje še ni bilo zrelo. Morali smo čakati, da je grozdje dozorelo, in to je posledično pomenilo upad količine,« dodaja Mitja Herga, tudi enolog in certificirani ocenjevalec vin. Dodaja, da je njihov glavni motiv kakovost in letos so bili dejansko primorani žrtvovati količino, da so izpolnili kakovostna pričakovanja, ki so v njihovem podjetju na izredno visoki ravni.

Skupno so dobili 3500 ton grozdja, to je 2,5 milijona litrov vina letnika 2014, za katerega lahko rečejo, da bo svež, živahen, lepo sortno izražen in nekoliko lahkotnejši. Sorte, ki so nekoliko zgodnejše, so dobro ušle vremenskim razmeram, pojasni sogovornik.

V vinogradniškem delu so za celotno trgatev potrebovali slabih 40.000 delovnih ur. Vse trte so obrali ročno, ker le človeška roka lahko naredi potrebno selekcijo med dobrimi in slabimi grozdnimi jagodami v vinogradu. To je bilo v tem zahtevnem letu tudi izrednega pomena za končno kakovost vina.

Porast prodaje

»V letošnjem letu imamo 35 odstotkov manj vina kot v letu 2013, a je hkrati treba je poudariti, da je bil že letnik 2013 povprečen vinski letnik. Če se ozremo na leti 2011 in 2012, imamo letos dejansko dobrih 50 odstotkov manj vina ob dejstvu, da se je zaradi intenzivnih obnov povečal delež mladih vinogradov, ki imajo večji potencial rodnosti,« direktor P & F Jeruzalem Ormož in P & F Jeruzalem Ljutomer primerja izkupiček letošnje trgatve z lansko bero. Čeprav je letošnja količina grozdja bistveno manjša od lanske, sogovornik pravi, da prodaja v podjetju vseeno zelo uspešno narašča: »Lahko rečem, da pri obstoječih kupcih ne bo težav, bomo pa imeli omejitve pri novih trgih. Trenutno imamo na razpolago sedem milijonov steklenic, kar mora biti na voljo do februarja 2016, zato bomo marsikje morali omejevati prodajo. Sicer pa od tujine za nas ostaja najpomembnejši trg Nemčija (približno 46 odstotkov), kjer smo do sedaj prodali že več kot dva milijona litrov vina, na drugem mestu je Slovenija (23 odstotkov), sledijo pa Nizozemska, Velika Britanija, Poljska in Hrvaška. Izvažamo v 24 držav sveta s 77 odstotki.«

In na katero svoje letošnje vino bodo v Ormožu najbolj ponosni? »Kot kaže, to ne bo le eno. Imamo namreč zelo lepe sauvignon, rumeni muškat, chardonnay in sivi pinot. Dejansko bo letnik kakovostno dober, a drag. Vložili smo ogromno dela v vinogradnih in kleteh ter se lahko veselimo svežih, izrazito sadnih, aromatičnih in nekoliko lahkotnejših vin.«