Na letošnjem festivalu se je zvrstilo več kot sto prireditev javnega pomena, na katerih je po podatkih organizatorjev sodelovalo kar 15.000 udeležencev iz 15 evropskih držav. Za javne prireditve so ti letos razpolagali z proračunom v višini okoli 350.000 evrov, kar je sicer precej manj kot lani, ko je bilo Kurentovanje eden od osrednjih dogodkov, ki jih je najstarejše slovensko mesto gostilo v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK).
"Glavni strateški cilji so uresničeni. Ne govorimo o rekordnih številkah, vendar prenos naše tradicije na mlade v vsakodnevnih prikazih po mestu, znanstveni simpozij, s katerim tlakujemo pot kurentu v Unesco zaščito varovanja kulturne dediščine, obeležitev 140. obletnice prve organizirane pustne povorke na Ptuju in vsi drugi dogodki, so res presežki, na katere smo lahko zelo ponosni," je ob koncu festivala povedal njegov vodja Branko Brumen.
Ena izmed osrednjih prireditev je bil EtnoFest, na katerem so se že prvi dan srečali tradicionalni pustni liki in maske s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in skupin iz drugih krajev Slovenije, pa tudi tujine. Vrhunec je predstavljala tradicionalna mednarodna pustna povorka, na kateri se je v svojih opravah in koreografijah ter doživljanju karnevalskega duha okoli 30.000 udeležencem predstavilo več kot 3000 udeležencev iz enajstih evropskih držav.
Kot vsako leto, je umetniško dogajanje obarvala mednarodna likovna prireditev Ex tempore Karneval 2013, strokovnjaki in raziskovalci pa so o kulturni dediščini s poudarkom na pustnih šegah razpravljali na strokovnem simpoziju. S prireditvijo Mestni pustni korzo so v soboto obeležili še 140. obletnico prve pustne povorke na Ptuju.
