Spletni portal časopisa objavlja le fotografije s kratkim opisom cerkva, Slovenska škofovska konferenca pa sporoča, da je krščanska cerkev na otoku eden izmed prvih bogoslužnih prostorov na slovenskem ozemlju, saj izkopanine kažejo, da izvirna kapelica sega v 8. stoletje, ki je bilo obdobje pokristjanjevanja Slovanov na tem ozemlju. Pisni viri cerkev omenjajo šele leta 1185, izkopani temelji pa pričajo, da je bilo na tem kraju zgrajenih najmanj šest cerkva.

Cerkev je bila od leta 1004 pod patronatom briksenških škofov z majhnimi izjemami do leta 1688, ko je prešla pod ljubljansko škofijo. Sedanja božjepotna cerkev v baročni predelavi je iz leta 1698 in ima nekaj gotskih prvin, gotski prezbiterij z odkritimi freskami. V letu 1666 so prizidali lopo, v letu 1655 stopnice do pristana s kapelico.

Freske v prezbiteriju datirajo v čas okoli leta 1470. Ohranjeni prizori na severni strani prikazujejo oznanjenje materi Ani, srečanje Joahima in Ane pri Zlatih vratih, Marija v temlju, evharistični Kristus v spremstvu dveh angelov z orodji trpljenja. Na južni steni so freske: Marijino obiskanje, Jezusovo rojstvo, obrezovanje, delno ohranjeni freski darovanja v templju in Marijinega kronanja.

Ohranjen je gotski Marijin kip iz 15. stoletja, glavni baročni oltar iz leta 1474 pa predstavlja vrh rezbarske umetnosti tistega časa. V niši je Marijin kip, ob niši cesar sv. Henrik II. in žena sv. Kunigunda.

Stranski oltarji iz leta 1699 so iz črnega marmorja z intarzijami, orgle imajo slikovito pročelje iz leta 1639, v cerkvi pa je tudi zvon želja iz leta 1534, ulit v Padovi. Slovenska škofovska konferenca med drugim še sporoča, da se bogoslužje in romarska dejavnost v cerkvi spet opravljata od leta 1990.