Kongresna dejavnost je nekakšna »aristokratska« zvrst turizma in zato so tudi zahteve večje kot pri »klasičnem« turizmu, predvsem kar zadeva kakovost in raznovrstnost storitev ter kvalifikacijo kadrov.
Na žalost lahko – glede na splošno stanje v kongresni dejavnosti – razpravljamo le o problematiki v tej dejavnosti, ne pa o dejavnosti sami. Kongresna dejavnost se že nekaj let ne razvija več tudi zato, ker ni niti poznavanja le-te niti zanimanja zanjo – skratka, kot da je ni.
Posledice: zanemarljivo število odmevnih mednarodnih kongresov, konferenc, simpozijev, znanstvenih sestankov, generalnih skupščin in skupščin, panelnih diskusij, komisij, forumov in podobnih oblik permanentnega izobraževanja, sodelovanja in spremljanja napredka in izmenjave mnenj, mišljenj, dosežkov in informacij.
Slovenija je kot kongresna destinacija v svetu neprepoznavna
Po aktivnostih v kongresni dejavnosti in posledično številu svetovnih kongresov nas prehitevajo vse evropske države, vključno in še posebej države vzhodne Evrope, od Hrvaške naprej.
Če se odnos odgovornih za to dejavnost (če sploh obstajajo) prav kmalu ne bo spremenil, je Slovenija kot kongresna destinacija na dobri poti, da postane siva lisa na kongresnem zemljevidu Evrope in sveta.
Kongresi in podobna srečanja so odsev družbene, gospodarske in znanstvene aktivnosti države, to je vloge in aktivnosti njenih institucij na mednarodnem področju. Trenutno stanje kongresne dejavnosti v Sloveniji je identično splošnemu stanju v državi.
Prihodnost kongresne dejavnosti je povsem negotova in nepredvidljiva, ker je, kot rečeno, povsem vezana na ekonomsko situacijo države in širše.
Vsekakor pa bi bilo treba razmisliti o naslednjem:
Neurejenost se odraža tudi v popolnem razpadu cenovnih politik s strani ponudnikov (hoteli, kongresni centri in drugi turistični ponudniki). Posledice: nelojalna konkurenca. Prodaja storitev pod vsako ceno – le za preživetje – vodi v logično zniževanje kakovosti storitev, nezaupanje in nezadovoljstvo gostov – in vse to postopoma v propad dejavnosti same.