Obula si je velike čevlje

Znamenje v kitajskem horoskopu ji pripisuje poštenost, inteligentnost, preprostost in veliko vzdržljivost. In še, da je leto njenega rojstva zmagovalna kombinacija z letošnjim letom viharnega konja, ki je energično znamenje in se ne ustraši izzivov.

Znabiti, da bo to obdobje za Petro Stušek še zelo pestro, čeprav v ljubljanskem turizmu dela že 11 let. To ni njena prva služba, saj je pred tem med drugim delala pet let na Pop TV. Je pa od svoje polnoletnosti ves čas povezana s turizmom, saj je že takrat začela delati kot turistična vodnica in to počela tudi skozi študijska leta.

Že vrsto let je služba moj drugi dom in odmerjen čas s sodelavci obsežnejši, kot tisti z domačimi in prijatelji. Pred kandidaturo me je spreletelo, da gre za naslednja štiri leta našega življenja! Čevlji moje predhodnice, ki si jih obuvam, so kar velike številke in bo izziv obdržati kontinuiteto – vedno kakovostnejša turistična ponudba Ljubljane in regije ter posledično tudi vedno pestrejši ter številnejši obisk. Hkrati se odpirati novim izzivom, ki jih sodobna turistična stroka ponuja. Seveda mi sami ne bi uspelo brez podpore župana Ljubljane ljubljanskemu turizmu in odličnega tima sodelavcev, s katerimi sobivamo že vrsto let. Resnično verjamem v to, da delam (in stanujem) v najlepšem mestu na svetu, vsak dan si prizadevamo to tudi dokazati domačinom, slovenskim obiskovalcem Ljubljane in tujcem.

Pred kratkim mi je po zelo odmevni promociji Slovenije in Ljubljane v Nemčiji veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji Marta Kos Marko rekla, da nam je odlično uspelo predvsem zato, ker smo moči združile ženske. Podpišem njeno izjavo; navsezadnje je ljubljanski turizem uspešno razvila ženska, Barbara Vajda (Petrina predhodnica, op. p.) in v naši ekipi zavoda je večina žensk. Je pa po drugi strani treba reči, da nas je na splošno v turizmu več žensk kot moških. Vsekakor smo ženske multidisciplinarne, znamo vzporedno delati več zadev hkrati in smo natančnejše, kar je včasih sicer slabost, večinoma pa prednost.

Ljubljani dajejo turistični utrip predvsem tujci, saj je delež domačih turistov v prihodih 5 odstotkov, v ustvarjenih nočitvah pa 4 odstotke. Na prvem mestu so tako po prihodih kot nočitvah tradicionalno naši sosedje Italijani, ki jim je sproščeno ozračje središča brez avtomobilov, številnih lokalov in restavracij na nabrežjih Ljubljanice in prireditev na javnih površinah že leta najbolj všeč. Sledijo jim Nemci in Britanci. Visoko so uvrščeni tudi Francozi, Američani, Izraelci, narodi sosednjih držav in nekdanje skupne domovine, vedno bolj pa plezajo po lestvici prihodov in nočitev navzgor tudi obiskovalci iz azijskih držav (ne le Kitajske).

Da, povprečna doba bivanja je 1,9 dneva. Vedno stremimo k izboljšavam, zato si tudi prizadevamo dvigniti povprečno dobo in raztegniti bivanje naših obiskovalcev v Ljubljani. Prizadevamo si dvigniti dobo z obogatitvijo dogajanja v Ljubljani, številnimi prireditvami, mnoge od njih so na javnih površinah, kar pripomore k sproščeni in zapeljivi atmosferi Ljubljane. Obiskovalcem ponujamo tudi dnevne izlete po regiji osrednja Slovenija in drugih koncih Slovenije, saj se zavedamo dejstva, da če jih pošljemo zunaj Ljubljane, bodo skupaj dlje časa bivali v Ljubljani.

Smo pa po drugi strani ponosni, da spijo obiskovalci prav v Ljubljani v povprečju skoraj dve noči, glede na povprečno dobo bivanja v Sloveniji, ki je (vključujoč letovišča) 2,88. Dosegamo tudi povprečje dobe bivanja v večini evropskih mest.

Pri načrtovanju smo bili tudi v prejšnjih letih celo nekoliko konservativni, načeloma pa realni. Podobno velja za letošnje leto – kot rečeno, je ljubljanski turizem pretežno sestavljen iz tujskega, kar pomeni, da kriza na turističen obisk Ljubljane nima tako velikega učinka. Za nami sta že uspešna januar in februar, za katera ocena statističnih kazalcev pravi, da je bilo v Ljubljani realiziranih 81.302 nočitev, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (70.525). Realno seveda ne bo takšne rasti do konca leta, smo pa optimisti, da smo plan zastavili realno.

Proračun Turizma Ljubljana je 3.702.181 evrov, kar vključuje tako naše delovanje, kot vse projekte, kjer sodelujemo ali smo si jih zamislili, in naložbe v javno turistično infrastrukturo. Ni majhen, bi si pa želeli večjega predvsem za inovativne dogodke v tujini in kreativnejše oglaševanje. Rešitev je v povišanju turistične takse. Realno bomo seveda s tem proračunom naredili maksimalno, kar lahko. Sanje so pa dovoljene in mi sanjamo, da bi se nekoliko kadrovsko okrepili in povzročili vznemirjenje z inovativno prodornostjo Ljubljane v tujini.

Poslovni gostje so nosilci višje porabe in kot taki zaželeni gostje tudi v Ljubljani. Pomemben gost je tudi prostočasni turist, ki pride v Ljubljano na tako imenovani city break – kratek doživljajski oddih ob koncu tedna. Poleg tradicionalnih gostov, ki se v mesto radi vračajo, si želimo tudi več gostov zunaj evrskega območja.

Ljubljana se pozicionira kot mesto za aktivna in romantična doživetja, ki nudi doživetje prijetnega sproščenega mesta, mesta zanimive arhitekture, glasbe, plesa, kulinarike, varnega in urejenega okolja in mesta za druženje s prijatelji in znanci. Ima vse, da (p)ostane priljubljena med tujimi obiskovalci, ko jo spoznajo. Manjka ji hotelov s petimi zvezdicami in hotelov zunaj kategorije. Bi pa morala imeti Ljubljana še pomoč na nacionalni ravni, tako z več letalskimi povezavami, kot učinkovitejšo promocijo, večjim proračunom za turizem in navsezadnje samostojno turistično organizacijo. Samo skupaj bomo iz turizma dejansko potegnili vse, kar se ponuja na dlani. Na dlani, ki je trenutno v krču stisnjena v trdo pest.

Vloga Turizma Ljubljana je v bistvu zelo pomembna, saj smo nosilci promocije in delno tudi programa. Že lani, novembra 2013 smo jo na eni največjih svetovnih turističnih borz v Londonu začeli promovirati med tujimi obiskovalci tudi doživljajsko (z legionarji, emonskimi igrami in emonskimi jedmi). Nadaljevali smo na večjih sejmih in borzah, pred kratkim smo imeli tudi odmeven nastop na borzi ITB v Nemčiji. Dogovorjeni smo že s številnimi novinarskimi hišami, da pridejo v Ljubljano v času osrednjega dogodka Ave Emona!, ko se bo Kongresni trg med 22. in 24. avgustom preselil 2000 let v zgodovino. Domačini in vsi obiskovalci Ljubljane pa lahko že sedaj spoznavajo ostanke Emone v spremstvu rimskega legionarja in po rimsko oblečenega vodnika, v prenovljenih arheoloških parkih, odprte bodo tudi številne razstave, med drugim v galeriji na prostem v Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju.

Ponudbo za LGBT-segment promoviramo tudi v okviru našega spletnega portala, saj je Ljubljana na tem področju že več let aktivna, v zadnjem letu je zaradi konkretne ponudbe tudi promocija dobila krila. Na promociji PinkWeek.eu v Berlinu sem bila tudi sama in sem bila dejansko priča velikemu zanimanju, ki ga je ta produkt v organizaciji Imperial Luxury Travel Solutions povzročil. Hrvaški Crol portal celo poroča, da je Slovenija ponosno predstavila svojo ponudbo za LGBT-segment, ki velja za v svetu najhitreje rastoči segment znotraj potovalne industrije, »medtem ko Hrvaška še naprej ostaja brez idej«.

Njena raznolikost. Dejstvo je, da je Ljubljano župan v zadnjih letih iz glavnega mesta razvil v očarljivo moderno prestolnico, z dnevno sobo v središču ob Ljubljanici. Mesto je živahno, zeleno, varno, prijazno in ta mešanica je všeč tudi domačinom, ne le tujcem. Če bi morala izluščiti nekaj biserov, bi se odločila za sprehod po prenovljenih nabrežjih do najstarejšega Botaničnega vrta v srednji Evropi, ki je že praznoval 200-letnico svojega neprekinjenega delovanja in celo pozimi vabi z novim, več kot 500 kvadratnih metrov velikim tropskim rastlinjakom, ki z bogatim rastlinskim svetom tropske džungle prikliče spomin na poletje. 100 stopnic do vrha stolpa ljubljanskega gradu resnično nikoli ne razočara, prehod z ladjico iz urbanega okolja v zelen preplet Ljubljanskega barja, na Trubarjevi se je razvila pestra ponudba, vsak petek zavijem na Pogačarjev trg spoznavat pestro kulinariko, vintage dogodki me potegnejo do Tabora, Metelkova mi včasih ne da spati… Vse to je le majhen delček moje Ljubljane, na kolesu jo pogosto odkrivam na novo.

V mojem poslovnem žargonu bi se reklo, da je moje življenje en sam destinacijski menedžment – sestavljeno iz številnih potovanj, ki so mi bolj ali manj pri srcu. Vsa. Vključno z rednim odkrivanjem številnih skritih kotičkov lastne domovine – čeprav zveni klišejsko, se sama pogosto prepričam, da je Slovenija krasna, raznolika in sploh ni majhna. Iz bere potovanj zunaj meja domovine pa ene lokacije redno izpodrivajo druge, saj je svet tako raznolik in zapeljiv, da je nemogoče ostati zvest le njegovim določenim delom. Razen Ljubljani, ki me je osvojila že davno in ji z lahkoto ostajam zvesta.

V letošnjem letu bomo prvič v vsej zgodovini Ljubljanskega maratona 42 kilometrov izvedli v enem krogu in ta premiera bo zagotovo moj letošnji primarni cilj. Ostali cilji bodo bolj priprave, med drugim »Potečnica« s prijatelji, ko se podamo na 30-kilometrski tek med Gozdom - Martuljkom in Bledom, pa razdalja 36 kilometrov med Cortino in Dobbiacom v Dolomitih, del ultramaratona Celje–Logarska dolina in nepozabna Nočna desetka na Bledu.

Moj najljubši čas na prostem, tudi pozimi, so jutra. Najraje se ob šestih zjutraj povzpnem na Šmarno goro, v hladnejših mesecih ob tej uri prehitim celo sonce in mi opazovanje njegovega prebujanja in vstajanja novega dne vlije veliko energije. Čudovita so tudi zgodnja jutra ob koseškem bajerju, ko tekaškemu koraku delajo družbo predvsem zvedavi labodi. Malo več prostega časa pa najraje preživim v hribih na kolesu ali peš ter s turnimi smučmi v gorah. Še več prostega časa, v najboljšem primeru dopust, najraje namenim preganjanju vetra z jadrnico, steni in plezanju. In včasih dobri knjigi s počitkom.