Prof. dr. Janez Bogataj
Marjana Grčman, urednica oddaje Na lepše
Premalo ambiciozna spletna stran, da bi lahko resno računali na povečan priliv gostov. Še posebno tujcev, ki – kot je pokazal primer Indonezijca in Kanadčanke – potrebujejo precej iznajdljivosti, da na spletu sploh najdejo turistične informacije v angleškem jeziku. Spletna dostopnost TIC brez pretiranega klikanja in večjezične informacije so namreč osnovna turistična infrastruktura, primerljiva z urejenimi označbami ob cestah, ki usmerjajo goste k turističnim znamenitostim. Tu Žalec preveč stavi na domačega gosta in v svoji ponudbi kaže premalo samozavesti po tujih obiskovalcih. Brez razloga – sodeč po bogati zgodovini, ki se navezuje na Rimljane, dediščino knapov, pivovarstva in hmeljarstva.
Cena hotela sredi Žalca se mi zdi pretirana, sploh zato, ker mesto ni ravno ena od prvih turističnih izbir za tuje goste v Sloveniji. Za hitro primerjavo: v tem času lahko v enem od hotelov v središču Ljubljane za dve nočitvi z zajtrkom odštejete slabih 60 evrov. Pa govorimo o prestolnici in bogati množici turistične izbire, ki jo ta ponuja sredi poletja.
Minus za javni prevoz – brez lastnega avtomobila bi bili izleti po žalski okolici dosti bolj osiromašeni – in plus natakarju za brezplačno postrežbo savinjskega želodca. Pohvala za njegovo vztrajanje pri pokušini te lokalne specialitete. Gostoljubnost je tu v mojih očeh dobila vseh deset točk.
Veseli me, da sta bila gosta očarana nad štajerskim podzemljem. Glede na to, da je Slovenija dežela matičnega Krasa, in da imamo uradno registriranih več kot 10.000 kraških jam, bi bil to lahko eden naših glavnih turističnih izvoznih artiklov. Pohvala vodnici v jami Pekel, ki je kljub temu, da tuji gostje niso bili v večini, svoj program takoj dvojezično prilagodila. Pozdravljam tudi njeno okoljsko skrb za jamo, saj je Indonezijca takoj opozorila, da se kapnikov ne sme dotikati. Skozi takšne primere se v očeh tujih gostov gradi ponos in spoštovanje do naše kulturne in naravne dediščine.
Vito Avguštin, Dnevnik
Znanje tujih jezikov je bilo za manjše narode vedno pomembno in upal bi si trditi, da je v Sloveniji v povprečju slika kar dobra. Pri tistih, ki se poklicno ukvarjajo s turizmom, so seveda kriteriji nekoliko drugačni, zato po eni strani pravega opravičila nikakor ni mogoče najti za hotelskega receptorja in spletne strani, po drugi pa ne bomo preveč vzhičeni ob vodnici v Peklu z »vrhunskim znanjem angleščine« in dobrim znanjem angleščine natakarja v gostilni, kjer sta naša izvidnika obedovala – znanje angleščine in po možnosti še enega tujega jezika bi namreč moralo biti zanju in še za koga dokaj samoumevno. Seveda me je zmotilo dejstvo, da našega Indonezijca opis značilnega savinjskega želodca ni tako prepričal, da bi ga tudi naročil. Občutek imam, da je natakar naredil vse, kar je lahko, pa najbrž naš izvidnik ni bil preveč raziskovalno naravnan. Sledila je za Savinjsko dolino, ki ima podoben sloves kot Škotska, nepojmljivo presenetljiva poteza: na račun hiše je natakar prinesel gostoma v pokušino porcijo savinjskega želodca. To je bilo kot iz učbenika o gostoljubnosti v turizmu pri poglavju: kako najbolje promovirati gostilno in kako doseči, da se bodo gostje vračali. Tudi ogleda Pekla in Rimske nekropole sta bila kot iz učbenika: ne glede na vsebino razstavljenih predmetov je tam, kjer te pričaka gostitelj in ti razloži, kaj je razstavljeno, zagotovo zanimivejše in prijetnejše kot tam, kjer ti v roke zgolj porinejo nekaj prospektov.
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat
Žalec se očitno na svetovnem spletu reorganizira in grupira na novo, to lahko sklepamo iz dejstva, da smo vsebine našli kar na treh različnih domenah. Podobno smo opazili prve resnejše korake k celostnemu pristopu k upravljanju prisotnosti v družbenih omrežjih. Na to tudi kažejo pozicijske vsebine, kakršen je hastag #Žalec (stičišče vsebin, ki jih generirajo obiskovalci...). Tudi sicer je spletno mesto čisto in pregledno. Podajanje vsebin je zadovoljivo, morda bi lahko več vsebin iz katalogov prenesli v neposredno interakcijo z uporabniki na spletnem mestu. Pohvalimo lahko tudi interno organizacijo povezav ter relativno dobro optimirano spletno mesto. Nekoliko nas je presenetil neoptimalen rejting na iskalnikih, ampak verjetno je to posledica podvojenih vsebin, predvidevamo pa tudi, da bo na turizem-zalec.si izveden redirect z obstoječih strani. Po navadi po nekaj tednih tudi iskalniki zaznajo spletno mesto, ki je originator vsebin. Pohvalili bi tudi pregledno navigacijo in čisto stilistiko, ki omogoča kakovostno predstavitev, saj navsezadnje obseg vsebin ni prezahteven. Na tem mestu se sprašujemo, zakaj se tiste destinacije, ki spletnemu nastopu ne morejo ravno nameniti bogastva v smislu investicij, ne zgledujejo po primerih, kakršen je Žalec. Čeprav spletno mesto ne upravlja rezervacijskega sistema, vendarle opravlja ključno nalogo promocije destinacije, in to je pomoč turistom pri odločitvi za obisk destinacije, kreiranje zanimanja in povečevanje domačnosti z destinacijo... Pri Žalcu močno izstopa odtenek zelene, tako po obliki kot vsebini, kjer so še posebej zgodbe o hmeljarstvu, aktivnostih in dogodkih jedro vsebinskega loka spletnega mesta. S posameznih vsebin uporabnik enostavno prehaja med ponudniki in se poglobi v ponudbo destinacije. Upraviteljem spletnega mesta bi priporočal več aktivnega trženja na spletnem mestu, bolj osredotočeno komuniciranje ključnih benefitov in dodane vrednosti destinacije ter večjo integracijo multimedijskih vsebin v spletno mesto, ki se na posameznih družbenih spletnih mestih kar dostojno pozicionirajo, prostor je še pri spodbujanju dialoga med uporabniki in destinacijo. Splošna končna ocena: enostavno, pregledno, z občutkom za turiste in lepo izpeljano. Primerno velikosti in dosegu destinacije. Lahko je za zgled številnim manjšim in srednje velikim slovenskim destinacijam. Marsikdo bo rekel, nič posebnega, sam pa pravim: za slovenske razmere v marsikaterem pogledu že kar odlično.