Prof. dr. Janez Bogataj

Marjana Grčman, urednica oddaje Na lepše

Pohvale TIC za prijaznost, hkrati bi od zaposlenih pričakovala večjo iznajdljivost, kar se tiče izposoje koles. Kolesarjenje je poleg pohodništva verjetno najpogosteje navedena možnost aktivnosti v praktično vsakem večjem slovenskem kraju. Vsak resen TIC ima urejeno tovrstno izposojo, če ne pri sebi, pa vsaj pri mreži okoliških ponudnikov. Odsotnost koles je tako zamujena priložnost za raziskovanje zares zanimivih kolesarskih poti, ki jih oglašuje Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije v sodelovanju z občino Medvode. Takšno oglaševanje izpade neresno, glede na to, da nimajo zagotovljenih niti osnovnih sredstev za tovrstni turistični produkt. Kot da bi oglaševali vožnjo s čolnom, potem pa bi od turistov pričakovali, da bodo čoln pripeljal s seboj…

Turizem je ogledalo lepega v nekem kraju. In osnovna higiena vsake občine je, da poskrbi za prepoznavnost in dostopnost do svojih naravnih biserov. Sem prištevamo tudi primerne oznake, sicer so vsi naravni spomeniki – v našem primeru smledniški grad in Sveti Jakob – sami sebi namen, za povrh se po nepotrebnem izgublja dragocene goste. Tudi na račun oderuške cene taksija… Se pa vedno razveselim domačinov, ki so spontano prijazni do tujih gostov. Vsi mi, ne samo ljudje v panogi, smo namreč ambasadorji turizma. In ravno človeška toplina je pogosto tista, zaradi katere turisti zamižijo na eno oko pri splošnem vtisu. Saj ravno to šteje na poti, mar ne?

Vito Avguštin, Dnevnik

Prijetna izkušnja in ponoven dokaz nejevernim Tomažem, da je možno preživeti lep konec tedna tudi v marsikaterem slovenskem kraju, na katerega pred izletom sploh pomislil ne bi. Vsekakor tudi v Medvodah. Mimogrede, prav zanima me, kje sta izvidnici dobili namig, da se odpravita na Sv. Jakob – v TIC, v hotelu, sta proučili zanimive točke v okolici Medvod že doma s pomočjo spleta? Vsekakor izjemna točka za bolj rekreativno naravnane obiskovalce in ker je slednjih izrazito vedno več, bi veljalo res nekoliko bolje označiti poti, za katere domačini seveda natančno vedo, kam vodijo, za obiskovalce pa zna biti izgubljanje med hojo dokaj utrujajoče.

Glede na dejstvo, da smo majhna državica, velja za veliko naših krajev presenetljiva ugotovitev, da si mrzel, če nimaš lastnega prevoznega sredstva. Javni prevoz kljub vsemu namreč ni tako razvit, da bi se lahko obiskovalci vozili naokoli in obiskovali zanimive točke, taksisti pa so odločno predragi, saj jih v manjših krajih velikokrat ni, zato morajo najbrž v ceno všteti tudi vožnjo iz recimo Ljubljane in nazaj. Upam, da je to razlog za visoko ceno, čeprav so turisti upravičeno ogorčeni, ko jim ponudijo prevoz za 10 evrov na kilometer. Upam. Kajti še bolj neprijetno bi se počutil, če bi ugotovil, da je taksist zaslutil možnost lahkega zaslužka s tujimi turisti. Vsekakor pa, če že ni dovolj dela za vsaj enega taksista, bi ga bilo najbrž dovolj za izposojevalnico koles, še posebej, ker tudi na medvoškem veliko vlagajo v kolesarske poti, celo kolesarske zemljevide imajo, ampak brez kolesa je to bolj težko izpeljati.

Sicer pa – gostoljubnost, okusna hrana, prijazni nasveti, čudovita narava, romantično jezerce, urejena otroška igrišča, številne sprehajalne in kolesarske poti, dober hotel, zvečer zabava do jutranjih ur… Pa dobro, ljudje božji, kaj bi si pravzaprav še želeli?

Primož Žižek, direktor podjetka E-laborat

Turistična zveza Medvode vzdržuje čisto solidno ljubiteljsko spletno turistično mesto. Na spletnem mestu je precej koristnih vsebin. Skratka, vsebine nakazujejo velik potencial, izboljšati je potrebno izvedbo. Večja profesionalizacija bo dolgoročno nujna, če želijo medvoški turistični delavci te po spletu pospeševati povpraševanje in posledično prodajo. Urednikom priporočam, da več pozornosti namenijo vstopni strani, kjer lahko z nekaj potezami že na obstoječi platformi okrepijo prodajni potencial. Spletnemu mestu manjka več sodobnih tehničnih rešitev, ki bolje podpirajo multimedijske vsebine, prikazovalnike fotografij. Pohvalimo lahko tudi integracijo družbenih omrežij med vsebine spletnega nastopa, hkrati bo verjetno potrebno še dodatno izčistiti uredniško strategijo v tem delu spletne prisotnosti. Koristila bi tudi večja konsistentnost uporabniške izkušnje in oblikovalskih standardov po celotnem spletnem mestu, saj je razlika med najbolj razdelanimi vsebinami ter tistimi, ki so to nekoliko manj, precejšnja. Vse to bo prispevalo tudi k boljši prisotnosti na iskalnikih, kjer je še veliko prostora za razvoj in izboljšanje. Konec koncev kakovost pisanja in semantične logike spletnih vsebin prispevajo tako k večjemu zadovoljstvu uporabnikov, kot tudi k boljšim rezultatom na iskalnikih. Večja interaktivnost in še bolj izdelana uporaba kombiniranih vsebin (fotografije, slogani, besedila, povezave itd.) bodo prispevali k večji uporabnosti in interesu uporabnikov. Še posebej, ker so nekatere vsebine sicer res izvrstno predstavljene. Urednikom priporočam, da se na vsebinski ravni vsem vsebinam posvetijo celovito, saj bi na primer standardi, ki veljajo znotraj rubrike Izleti, druge rubrike precej izboljšale.