Prof. dr. Janez Bogataj
Drago Bulc, predsednik združenja turističnih novinarjev FIJET Slovenija
»Preden začnem pisati komentar o Mozirju, bi se rad opravičil zvestim bralcem mojih komentarjev za napako, ki se mi je prikradla v prejšnji številki Dnevnikove turistične priloge. Ostrega kritika slabega jezika v slovenskih turističnih publikacijah, tako v slovenščini kot v tujih jezikih, sem vam predstavil z napačnim imenom. Naš dolgoletni turistični predstavnik v Milanu ni bil Milan, temveč Boris Bajželj. Za spodrsljaj se mu iskreno opravičujem. Morda se mi je eden od mojih direktorjev na TV Milan Bajželj prikradel v spomin zato, ker smo pod njegovim direktorovanjem na TVSLO imeli najboljše plače.
Zdaj pa k Mozirju in Goltem. Glede na vremenske razmere sta jo naša izvidnika še dobro odnesla. Menim, da so se še posebno na Golteh, kjer so končno le dobili dovolj snega, glede na resnično katastrofalne razmere dobro odrezali. Če pa na gori nimajo bazena, res ni nič nenavadnega. Tudi v mnogih manjših gorskih smučarskih središčih v najbolj razvitih alpskih državah ga nimajo.
V tokratnem komentarju bi rad napisal nekaj, kar ni neposredno povezano z doživetji tokratnih izvidnikov o Mozirju. Tole, kar bom napisal, mi že dolgo leži na srcu. Ko sem namreč pred štirimi desetletji začel svojo novinarsko kariero, je bilo Mozirje z Zgornjo Savinjsko dolino turistično veliko bolj živahno, kot je zdaj. Mozirje je premoglo kar zanimivo gostinsko ponudbo, ena najlepših dolin pri nas pa je slovela po številnih turističnih kmetijah. Po zaslugi gospoda Skorenška, ki je za ureditev Mozirskega gaja pozneje dobil zaslužen turistični nagelj, je Mozirje postalo še bolj turistično prepoznavno. Medtem ko se v Mozirskem gaju še vedno marsikaj dogaja, turizem v Mozirju in okolici že dolgo stagnira.
Čeprav je Mozirje, ki je tudi občinsko središče, lep kraj in je s prelepo krajino ob reki Savinji tako rekoč od boga dan za turizem, te priložnosti občinsko vodstvo in tudi krajani ne znajo ali morda celo nočejo izkoristiti. Po propadu velikih tovarn, denimo Elkroja, kjer so izdelovali najboljše moške hlače na svetu, sploh ne vem, s čim se Mozirjani in okoličani preživljajo. Turizem bi lahko v te kraje prinesel preporod in prihodnost za mlade generacije. Pa te priložnosti nihče ne zna izkoristiti. Če bi naša tokratna izvidnika imela lepše vreme, bi lahko odkrila, da je Mozirje lepa, vendar turistično popolnoma zaspana vas. Z vsem, kar mu ponuja narava, bi bilo Mozirje lahko vsaj tako prepoznaven turističen kraj kot Kranjska Gora. Zato na koncu kličem: Mozirjani in Savinjčani, prebudite se in končno začnite izkoriščati svoje turistične potenciale.«
Vito Avguštin, Dnevnik
»Tri četrtine turistov želi med obiskom v tuji državi pokusiti njihove značilne jedi, še nekoliko več jih želi doživeti oziroma obiskati kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti. Torej je naša naloga, da prepričamo še tisto preostalo slabo četrtino s svojo kulinariko in žlahtno kapljico, ne pa da turisti prepričujejo gostince, naj jim namesto pice vendarle ponudijo kaj domačega. Ampak, če smo iskreni, velik napredek je že, da domače jedi sploh imajo na jedilniku in da jih znajo tudi okusno pripraviti. Hrano na mozirskem koncu sta naša gosta tudi sicer pohvalila, celo v hotelu, čeprav imamo še vedno v podzavesti prepričanje, da je v hotelih draga in zanič hrana. Če je že bil turistični informacijski center zaprt – si predstavljate, da bi šel na primer strojevodja eno uro prej domov – pa je rešitev prišla v podobi natakarice v bifeju: nevsiljivost, gostoljubnost, prijaznost, skrb, torej najboljša kombinacija: lokalno obarvana korektnost.
Hoteli v sobah v resnici pogosto ponujajo dokaj nametane podatke o tem, kaj gostom ponujajo. Tudi napisano je vse skupaj prevečkrat zelo dolgočasno, nič kaj domiselno oblikovano in predstavljeno, tako da veliko gostov obupa zelo kmalu in – kot sta dejala naša italijanska izvidničarja – fascikel neprebran odloži. V takšnih mapah je navadno veliko koristnih informacij za goste, precej pa je tudi takšnih, ki – če goste navdušijo – pomenijo dodaten zaslužek za hotel. Ta zaslužek seveda odpade, če je ponudba predstavljena vse prej kot zanimivo in vabljivo.
Izkušnja je bila zaradi izjemnih vremenskih razmer sicer zelo okrnjena, vendar ostaja najpomembnejši stavek, ki ga lahko v takšnih razmerah izreče turist: počutili smo se varne. Ker so v Mozirju oziroma na Golteh ustrezno poskrbeli za svoje goste, ti sicer ne bodo nikoli pozabili vremenskih nevšečnosti, ki so minuli konec tedna prizadele vso državo, vendar brez slabih izkušenj.«
Primož Žižek, direktor podjetja E-Laborat
»Mozirje kot, lahko rečemo, tradicionalna turistična destinacija ima na svoji osnovni turistični strani precej pregledno zasnovane vsebinske sklope. Pohvalno je, da so že na prvi strani izpostavljeni ključni turistični produkti. Pa tudi to, da je stran prilagojena standardom odzivnega dizajna. Ponudba, ki po eni strani nagovarja estetske atrubute, po drugi pa aktivnosti in naravno dediščino, pa vendarle zahteva bolj napreden in interaktivno dovršen spletni nastop. Osnova je solidna, tudi identiteta je prijetna, ko pa začne uporabnik nekoliko bolj aktivno uporabljati spletno mesto, hitro ugotovi, da je stran premalo osredotočena na poslovne učinke in s tem posledično tudi na potrebe turistov. Verjetno za to obstajajo objektivni razlogi, a res želim ponovno izpostaviti, da se že več kot 30 odstotkov celotnih turističnih prihodkov na svetu ustvari prek internetnih platform in svetovnega spleta. Spletišča morajo zato upoštevati temeljne standarde uporabniške izkušnje v smislu klikabilnosti, internih vsebinskih povezav, digitaliziranja zgodb (zakaj so izleti predstavljeni v wordovih dokumentih, ko pa so tako dragocena in mamljiva vsebina?), e-trženja in tako naprej. Tudi uporaba multimedijev in vsebinska integracija umanjkata. Vsekakor priporočam predvsem več osredotočanja na sodoben spletni nastop, vsebine in poslovno vodenje spletnega nastopa; brez povečanih investicij v razvoj verjetno tudi v tem primeru ne bo šlo. Časi so takšni, da je integracija digitalnih in analognih procesov ključna za celostno identiteto in izkušnjo destinacije. Turisti pred obiskom, med njim in po njem svoje doživljanje navigirajo primarno prek spletnih platform in storitev TIC, ki pa so tako in tako med tujimi turisti med najbolje ocenjenimi deli turistične infrastrukture pri nas.«
