Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija
»Žal je žalostno dejstvo, da se zadnja leta Ljutomer kulturno-turistično prebudi samo v času Grossmanovega festivala. Sicer pa je mesto obkroženo z zdravilišči in najboljšimi vinogradi v severovzhodni Sloveniji, ki jim kraljuje Jeruzalem, turistično zaspano. Dokaz, da Ljutomer ne živi kot turistični kraj, je tudi to, da iz tega mesta v vsej 40-letni karieri turističnega novinarja nisem niti enkrat dobil vabila na kakršno koli turistično prireditev. Včasih se je sicer veliko dogajalo v ljutomerski kleti, pa tudi v sirarni. Po osamosvojitvi pa je vse skupaj zaspalo. Zato sta bila naša tokratna izvidnika kar precej razočarana. Za razliko od vseh dosedanjih krajev sta v Ljutomeru naletela celo na slabo znanje angleščine. Hvala bogu, da ju je navdušil vsaj Zmago, ki bi najbrž lahko prevzel kar vlogo mestnega svetnika ali 'ministra' za turizem.
Na žalost sta bila izvidnika precej razočarana tudi na Jeruzalemu, ki premore sicer dva odlično urejena objekta, kjer sem sam osebno že doživel nekaj odličnih vinskih predstavitev in prireditev. Vendar je, kot kaže, ko ni predstavnikov medijev, slika precej klavrna. Res škoda, ker so sicer vinogradi, eni najlepših na svetu, in obe kleti v Ormožu in Ljutomeru zdaj v dobrih rokah družine Puklavec. Kot kaže, se bodo v bodoče morali tako kot na vinogradništvo osredotočiti tudi na turistično ponudbo, za kar imajo kraji okoli Jeruzalema zelo lepe naravne možnosti.
Škoda, da naša izvidnika ni nihče napotil k naj Prleku Milanu Belcu v Železnih Dverih, ki bi jima lahko izdal tudi potni list Prleške republike in bi ju popeljal s starodobnim motociklom s prikolico med vinogradi po Jeruzalemu in okolici. Povrh bi si na njegovi turistični kmetiji lahko z domačimi dobrotami potešila lakoto, z rujno kapljico pa tudi žejo, in na koncu kupila še kakšen ročno izdelan turistični spominek. Navdušil pa bi ju skupaj z ženo tudi s tipičnim prleškim humorjem.«
Vito Avguštin, Dnevnik
»Vedno bo veljalo: če nekaj obljubljaš, potem moraš to izpolniti. Zaradi obljub se je namreč nekdo odločil in se pripeljal nekaj sto ali nekaj deset kilometrov daleč in prinesel polno denarnico, da bi nekomu plačal, ker mu je ta obljubljal, da bo njegove želje uresničil. Če obiskovalec dobi in doživi več, kot mu je bilo obljubljeno, mu to nepozabno polepša dan, če pa zataji zgolj pri eni stvari, se počuti ogoljufanega, je jezen in mu nepozabno pokvari dan. Dobro, zgodi se, vendar ne v enem dnevu – da te pošljejo drugam na pokušino vin, čeprav so tvojo rezervacijo dan prej potrdili, da te vabijo z zbirkami, pa so muzeji zaprti, da se veseliš jahanja, pa tega ni, da čakaš na kopanje v reki, pa tega ni, da bereš obljube o kolesarjenju, pa to v resnici ni možno. Potem raje napišite: ničesar nimamo, če pa že, se nam tega ne da kazati zoprnim turistom, ki nas ob koncih tedna le motijo. Pa kdo je na tem božjem svetu še vedno prepričan, da hodijo turisti na izlete samo med delovnim časom med tednom, ob koncih tedna pa nihče in da zato takrat nima smisla imeti odprtih muzejev!? Da je zaprto, ker ni turistov? Ne, dragi moji, ni turistov, ker je zaprto!
Pritisk je spet dvignila 'strokovnost' zaposlene v TIC, ki v maniri prejšnjega odstavka sama ne ve, kaj bi obiskovalcu svetovala in ki gosta na območju, katerega sinonim je izjemna in prepoznavna kulinarika, pošlje v picerijo! Pritisk dviguje ignorantka, ki v deželi izvrstnih vinarjev zakasira osem evrov, natoči štiri kozarce vina, o katerem ne zna ali se ji ne da povedati ničesar, tudi če jo vprašajo, ne ponudi niti navadne vode, in komaj čaka, da gostje odidejo!
Na srečo se povsod najde izjema in tukaj so bili več kot svetle izjeme Zmago iz Kmečkega muzeja, čebelarjeva hči iz čebelarskega muzeja in gostilna z izvrstno hrano, pijačo in osebjem, gostilna, ki jo je našima izletnikoma seveda priporočil omenjeni Zmago. V bistvu sem si oddahnil – če ne bi bilo v tej zgodbi, ki sta jo pripovedovala izvidnika, Zmaga, čebelarjeve hčerke in dobre gostilne, potem bi bil prepričan, da sploh nista bila v Ljutomeru.«
Primož Žižek, direktor podjetja E-Laborat
»Zakaj je pozitivna uporabniška izkušnja pomembna na spletu za turizem? Ker določa, kdo bo ohranjal pozicije, kdo jih bo izgubljal in kdo pridobival v močno konkurenčnem sektorju turizma. Ljutomer in, kar je še pomembneje, celotna destinacija Prlekija imata lepo priložnost rasti v trendih, ki zdaj prevladujejo v turističnih migracijah, da odščipneta tržni delež konkurenci doma in v bližnji mednarodni okolici. Spletni nastop je informativen in dovolj celovit, manjka pa mu tisti ščepec dodatnih investicij in naporov, ki so potrebni, da se iz pričakovanega destinacija s svojo unikatno ponudbo povzdigne med ponudnike, ki presenečajo z nepričakovanim. V tem primeru to lahko pomeni tudi to, da tudi pretežno ruralnemu okolju na spletu zagotoviš moderno in napredno uporabniško izkušnjo. Kajti spletna prisotnost Ljutomera, predvsem skozi turistični portal Prlekija-on.net, ima vse, kar potrebuje, da bi se zgodil ta preobrat. Spletna prisotnost v principu igra na prave karte, v smislu vsebinske strategije. Poslovna in tehnična strategija pa bi lahko bili bolj samozavestni in inovativni, kar bi implicitno zagotovilo odpravo napakic v informacijskem toku, ki se pojavljajo na spletnih straneh. Takšen pristop bi omogočil zapolnitev vrzeli v uporabniški izkušnji teh spletnih strani... Tudi vidnost in pozicije na iskalnikih in v družabnih omrežjih so zelo dobre, kar pomeni, da je spletno mesto prepoznano kot relevantno in vsebinsko verodostojno. Zaključek je, da turisti na spletnih straneh Ljutomera, s pametno uporabo tudi drugih virov, lahko zanesljivo pridobijo želene informacije in stopijo v stik s TIC in specifičnimi ponudniki turističnih izkušenj: term, kulinarike, vinarstva, izletov in kar je še v srčiki ponudbe Prlekije. Za še boljši poslovni obrat pa priporočam bolj agresiven poslovni pristop na spletu, z več usmerjenosti v trženje in več zaupanja v to, da si bodo turisti že znali sami sebi prodati razloge za obisk Prlekije oziroma Ljutomera kot središčem te destinacije.«
