Prof. dr. Janez Bogataj
Manj sreče sta imela s kavo iz avtomata v izolskem hotelu, kjer sta zajtrkovala po prenočevanju in izvidnik jo je označil kot 'podobno brozgi'. To je morala biti zares slaba kava, če jo je tako označil Američan, saj se v njegovi državi pije tudi pretežno brozgasta kava. Vendar kava ni bila edini problem v hotelu. V sanitarnih prostorih ni bilo toaletnega papirja in voda v masažnih bazenih je bila precej hladna. A labirint starega mestnega jedra je odtehtal vse drugo in tako navdušil izvidnika, da se bosta v Izolo še vrnila. Do takrat bodo verjetno že poštempljali naročilnico za pošiljko toaletnega papirja…«
Drago Bulc, predsednik združenja turističnih novinarjev FIJET Slovenija
»Najprej sem bil neprijetno presenečen, da naš tokratni izvidnik ni dobil dovolj ustreznih in predvsem svežih informacij na spletni strani Izole. O odpiralnem času zunaj sezone se malce težje opredelim. Je pa dejstvo, da se po navadi naključni turisti v TIC zatečejo po pomoč pri prenočevanju v večini proti večeru. Pred in med novoletnimi prazniki bi morali biti informacijski uradi v vseh krajih, kjer jih imajo, še posebej pa v turističnih, odprti do večera. Lahko bi delovni čas za zamudnike podaljšali tudi z objavo številke mobilnega telefona. Tako kot novinarji in zdravniki bi bili tudi lahko dežurni turistični delavci v službi 24 ur. Vsekakor bi v času elektronskih informacij uredili v vseh turističnih krajih tako, da bi vse informacije turisti lahko vsak trenutek našli tudi prek pametnih telefonov. To ni več niti nemogoče niti predrago. Marsikje po svetu in tudi po Sloveniji, kot na primer v Ljubljani, so vse turistične informacije dostopne prek pametnih telefonov, v središču mesta celo prek brezžičnega omrežja, brezplačno. V avstrijskem Schladmingu so šli še dlje. Tako lahko vse turistične informacije vsak trenutek brezplačno prek pametnih telefonov dobite v vsaki planinski koči in celo na vsaki žičnici.
Sem pa vseeno vesel, da je našemu izvidniku prijazno in profesionalno postregla informatorka naslednji dan. Škoda le, da ni priporočila katerega od izolskih gostinskih lokalov z odlično hrano iz morskih sadežev. To bi jima sicer morala že receptorka v Hotelu Marina, ki sicer slovi po odlični kuhinji. Ob vseh dobrih gostilnah v Izoli priporočiti tujcem picerijo, ki je v slovenski gostinski ponudbi pravi 'kulinarični plevel', pa meji že na pravo nacionalno gastronomsko izdajstvo. Upam, da se bodo v Izoli tudi nad drugimi, sicer zagotovo dobronamernimi opazkami tokratnega turističnega izvidnika resno zamislili in pomanjkljivosti odpravili vsaj do poletja, ko jih bo z družino spet obiskal.«
Vito Avguštin, Dnevnik
»Glede spletne strani in vseh opisanih težav in pomanjkljivosti bo zagotovo več napisal kolega Primož Žižek, ampak – če vpišete 'izola.com', je takoj jasno, da gre za spletno stran ameriškega podjetja iz New Yorka, saj je cela v angleščini, izola.si pa je res zgolj v slovenščini oziroma ker je na dvojezičnem območju, še v italijanščini in je očitno bolj namenjena njenim občanom kot turistom. Če pa v iskalnik Google vpišemo 'Izola' in 'hotel', takoj dobimo vse hotele v Izoli. No, vsekakor sodijo te 'napake' med tiste težave, ki jih je možno rešiti. Težje je z nekaterimi drugimi, še posebej tistimi, ki so na mejnem področju osebnih ocen. Recimo hrana; že nekaj časa velja, da se o okusih ne razpravlja oziroma kot so rekli stari Rimljani: de gustibus non est disputandum. Tudi sam se držim pravila: če je hrana korektno pripravljena, je dovoljena ocena 'mi je všeč' ali 'ni mi všeč', nikakor pa ne 'ni dobro'.
Mogoče pa se je zaplet pojavil zaradi kulturnih razlik v prehranjevalnih navadah – ameriški izvidničar je namreč receptorko poprosil za nasvet, kje bi dobil hitro in okusno kosilo. Na hitro pripravljena hrana na stari celini pač ni tako popularna kot v Združenih državah Amerike in Evropejci nikakor ne povezujemo hitrosti priprave s kakovostjo.
Dokaj nenavadna so se mi zdela iskanja in izgubljanja Američana – za turistični informacijski center je seveda vedno več kot priporočljivo, da je na opaznem mestu, če pa ni, je koristno, če je pot do njega primerno označena. V majhnem obmorskem mestecu sicer ne bi bilo nič narobe, če bi koga povprašal, kje je TIC. Še bolj nenavadno se mi je zdelo, da je naš izvidničar po naključju naletel na hotel, v katerem je rezerviral sobo. Tudi če je imel obiskovalec pri sebi zemljevid od doma in je bil ta nekoliko starejši, je vseeno, saj gre za del Izole, kjer je bilo naselje že pred 1400 leti, na območju s polmerom približno 350 metrov – torej je zelo malo možnosti, da se človek tam izgubi. Seveda me pri tem delu opisa obiska v Izoli izrazito moti, da je na cerkev sv. Mavra naletel zgolj po naključju. In tako kot naš izvidničar ne morem skriti začudenja, da so bila vrata številnih ogleda vrednih znamenitosti zaklenjena.«
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat
»Izola kot eden od draguljev slovenske turistične ponudbe Primorske na spletu dela prave korake, a nekako je splošni vtis, da zadeve ostajajo na pol poti. Pohvalen je obseg vsebin, malo manj pa njihova organizacija in globina, ko uporabnik želi slediti informacijam globlje. Menijske postavke delujejo povsem korektno, ampak kaj, ko po nekaj klikih uporabnika pričaka premalo zgodbe, premalo integriranih multimedijskih vsebin in premalo konkretnih ponudb. Spletno mesto še ni avtomatizirano, saj je uporabniku večina storitev na voljo v obliki različnih obrazcev in povpraševanj. To marsikaterega turista odvrne od nadaljnjih nakupnih korakov, saj v zadnji fazi nakupnega odločanja uporabniki potrebujejo hitro rešitev, takojšnjo storitev in zaključek nakupa.
Z vidika celostne grafične podobe bi upravljalcem priporočal, da se izogibajo za spletne namene prezahtevnim oblikam pisave, ki so na ekranih vseh vrst težko berljive. Namesto tega je bolje uporabiti tipične digitalne pisave, ki imajo dokazano boljšo berljivost in zato večjo učinkovitost. Tudi dramaturgija spletnega mesta zahteva nov vpogled in režisersko nadgradnjo. Na primer napis Upcoming events in Izola, ki vlada osrednjemu delu vstopne strani, bi nadomestili z mnogo bolj atraktivnimi avtentičnimi prednostmi Izole kot turistične destinacije in uporabnike takoj opozorili na bistveno v izkušnji Izole. Mnoge zaželene vsebine, kot so fotografije ali video, so na spletnem mestu prisotne, a njihova notranja povezanost in večkratna uporaba sta omejeni, ker se večinoma pojavljajo le znotraj vnaprej definiranih rubrik. Sicer je treba optimizirati vsebine tudi za iskalnike. Pri spletnem nastopu je namreč včasih zelo koristno pozabiti na rubrike, kot jih vidimo sami, in se je bolje osredotočiti na uporabniške poti turistov ter se vprašati, v kateri fazi iskanja informacij bo kakšna multimedijska vsebina turistu prišla prav kot podpora pri izobraževanju in odločanju... Poleg tega priporočam več fotografij s pripisi pri rubrikah in izogibanje pop up oknom; namesto tega priporočam standardiziran ogled galerij fotografij. Tudi možnost rezervacije v menijski postavki je premalo izpostavljena. porabnike na spletu je treba vidno in jasno pozvati h konkretni aktivnosti. Sicer je lahko precej zanimiva spletna predstavitev na trenutke nekoliko nelogična, predvsem pa ne povsem učinkovita z vidika pospeševanja ugleda, imidža in prodaje turistične destinacije Izola.«
