Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Marjana Grčman, turistična novinarka
Javni promet in v nebo vpijoče železniške povezave zmanjšujejo obisk Slovenije, predvsem krajev, ki niso na prvo žogo turistične narave. Z izogibanjem železniškim prevozom se dela nacionalna škoda, da o manjšem prilivu v turistično blagajno niti ne izgubljam besed. Mi vsi, ne samo turisti, si zaslužimo kvaliteten javni prevoz. Dolgoročno bi bila boljša tudi splošna ozaveščenost glede turistične ponudbe Slovenije.
Celje je vzhajajoča turistična destinacija, ki še posebej obeta na račun podeželske ponudbe v zaledju. Inovativne turistične kmetije z nastanitvami in možnostjo sodelovanja pri vsakdanjih opravilih, prednost lokalnih sestavin, bližina term in močan pečat zgodovine, so formula za uspeh. Samo vztrajati je treba – tako pri ponudbi kot pri dobrem marketingu. Strinjam se z izvidniki, da so celjski muzeji eni boljših v Sloveniji. Ne samo zaradi ponudbe, ampak predvsem na račun karizmatičnih kustosov, ki s sočno in očarljivo interpretacijo obiskovalcu resnično oživijo zgodovino. Hočemo še takšnih zgodb.
Žal mi je, da so Čehinje naletele na zaprta vrata erotične Galerije Račka – ob našem zadnjem snemanju je bilo v tako imenovani celjski rdeči četrti zares prijetno vzdušje. Večji poudarek bi moral celjski turizem dati tudi na svojo alternativno ponudbo. Ena izmed točk, ki obetajo, je namreč tudi umetniška četrt, ki je bila odprta ves december in bi morala živeti skozi vse leto. Obisk tamkajšnjih umetniških ateljejev in opazovanje ustvarjalcev pri njihovem delu je izkušnja, ki daje mestu multikulturni pridih. Mestna oblast pa bi morala tudi resno razmisliti, kako oživiti mestno središče, da ne bo mesto duhov. Tu je na mestu tudi razmislek o – obiskovalcem prijaznejših – odpiralnih časih določenih znamenitosti, ki so ob nedeljah zaprte, ob sobotah pa imajo skrajšan urnik.
Velik minus za spletno zavajanje v gostišču Hochkraut, receptorja pa na zagovor! Status dveh zvezdic ne opravičuje neprijaznosti, neustrežljivosti in negostoljubnosti. Slaba usluga za promocijo gostišča.
Veseli me ponudba spominkov na celjskem gradu, ki prav tako postaja točka za turistične informacije v celjski okolici. Od trgovine s spominki ob mestnem TIC pa v prihodnje pričakujemo manj generične ponudbe in več izdelkov, ki puščajo pečat znanja lokalnih rokodelcev, umetnikov in mojstrov domače obrti.
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat
Na googlu, kjer se začne večina turističnih iskanj, te pričaka lepo število spletnih virov informacij o Celju, kar govori o tem, da tudi v tujini mesto ni nepoznano. Precej je ocen in mnenj, vpisov uporabnikov, izkušenj, ponudb v različnih rezervacijskih sistemih. Še bolj prepričan, da se podaja v pravo mesto, pa je turist lahko, o tem priča tudi mnenje enega od izvidnikov, ko se sooči s ponudbo informacij na spletu v številnih jezikih. Celje in širšo turistično regijo Dežele celjske pokrivajo tri spletna mesta. Kar navduši, je zavedanje upravljalcev, da je sodoben turist zahteven in potrebuje vizualno in tekstovno bogato vsebino, ki mu omogoča, da spozna destinacijo na čim bolj slikovit in opisen način. Tozadevno je najnaprednejše osnovno občinsko spletno mesto celje.si, ki je bilo objavljeno nedavno in zato najnaprednejše v svojem pristopu do vsebin in tehnologije, a je njegov namen širši, ne le turističen. Vendar pa je multimedijska vsebina, vpletena v zgodbe, skupaj s konkretnimi ponudbami izletov, predstavitvijo zanimivosti in ponudbe prenočišč v povezavi s kakovostjo fotografij in opisov prisotna na celotni platformi; morda z izjemo celeila.info, ki je izmed vseh strani tudi po podobi najstarejša... Po drugi strani pa prav na tej strani najdemo na primer super informacije o vodenih ogledih in kontaktih. Skratka, nekoliko več konsistentnosti pri prehajanju med spletnimi mesti in njihovimi vsebinami, prilagoditve za vse mobilne platforme in več fokusa na pospeševanje prodaje bi koristilo. Priporočam tudi pospeševanje interesa s pomočjo e-poštnega marketinga, nekaj SEO-mehanike in integracije vsebin drugih ponudnikov, kakršen je s strani tokratnih izvidnic opevani Pokrajinski muzej Celje. Menim, da je spletni nastop destinacije Celje, ki ga upravlja zavod Celeila, dober in kakovosten ter služi svojemu namenu. Je pa res, da je spletni nastop v fazi, ko ga lahko upravljalci izpilijo do vrhunskosti.
Vito Avguštin, Dnevnik
Dokaj pozitivna zgodba, ki se začne z dobro spletno stranjo, na kateri so tako slovenski kot tuji izvidniki dobili vse potrebne informacije. Potem so tu pozitivne izkušnje s prijaznimi meščani pa tudi TIC je prav takšen, kot mora biti – dobre oznake gosta pripeljejo do njega v središču mesta, v njem pa zaposleni, ki daje prave odgovore, suverene nasvete in zanimive predloge, predvsem pa uporabne informacije. Muzej, ki je očaral tako slovensko kot tujo izvidnico, je dober dokaz, da so cilj obiskovalcev tudi v resnici lahko muzeji, če so v njih postavljene zanimive razstave, o katerih nam pripovedujejo tam zaposleni zanimive zgodbe. In dokaz več, da bi bilo primerno ponovno razmisliti o odpiralnem času (pa ne le muzejev) ob koncih tedna in praznikih. No, glede hrane smo morali počakati na tri mlade Čehinje, da so nas vprašale: »Zakaj je v Sloveniji toliko picerij, ko pa znate Slovenke in Slovenci tako dobro kuhati?« Pozor: naše izvidnice so prav toliko časa, kot so ga namenile pohvali hrane (s pripravo hrane se je cela gostilna ukvarjala kar dolgo časa), namenile tudi pohvali natakarju, ki jim je pomagal pri slačenju in obešanju plaščev (za to je porabil nekaj sekund). Saj ne vem, ali bi bil žalosten, ker je menda pomoč damam že prava redkost, ali bi bil vesel, ker nekateri pa vendarle še niso pozabili lepih navad, ki marsikomu polepšajo dan – v ta sklop prevečkrat pozabljenih navad sodijo še nasmeh, pozdrav in čarobne besedice: prosim, hvala in oprostite.
Vtis je nekoliko pokvarila stalnica v naših ugotovitvah – da javni prevoz ni ravno najboljši, še bolj pa nerodnost receptorja gostišča, kjer so Čehinje prespale. Pa najbrž možakar ni sam kriv, da dela napake, saj mu po vsej verjetnosti nihče ni povedal, kaj in kako mora delati.
