Kljub temu da sva namenoma prezrla vsa opozorila, Brazilija le ni tako varna, česar sva se zavedla šele ob spremljanju lokalnih medijev (morda poklicna deformacija), ki so poročali o ugrabitvah otrok, ter seveda ob poslušanju zgodb o najdenih otrocih v favelah. Sicer pa neprijetnih izkušenj, ko se enkrat navadiš na oboroženo policijo na plaži, na vsakem križišču in pred hotelom, nismo imeli. Ravno obrnjeno – Brazilci so izredno veseli, prijazni in topli ljudje, ki jih krasi še ena lastnost: ko ti odprejo vrata svoje hiše, je prvi stavek, ki ga slišiš: »Minha casa é sua casa.« (Moja hiša je tvoja hiša.)
Brazilija je ogromna, zato je nekje treba začeti potovanje. Mi smo ga v Santosu, ki se je izkazal za odlično izhodišče za nadaljnja potovanja. Mesto ob morju ponuja toliko zabave, kot si je želiš poiskati sam, v primerjavi z Rio de Janeirom je tudi občutek varnosti večji. Santos ponuja obilico idej za preživljanje prostega časa – plaža, najdaljši park na svetu, muzej kave, akvarij, kar nekaj nakupovalnih središč. In seveda »evforijo Neymar« (brazilski reprezentant, ki je nekoč igral za svoj domači klub FC Santos, danes pa igra za FC Barcelona) – na vsakem koraku je namreč mogoče opaziti dečke s pokončno pričesko.