Tečemo (skorajda) kjer koli in kadar koli. Večina jih teče popoldan ali proti večeru v svojem prostem času, mnogi prisegajo na tek v večernih, celo nočnih urah s svetilko na glavi. Nekateri svoj tekaški trening opravijo kar v opoldanskem delovnem odmoru. Vsak si torej sam glede na obveznosti in razpoloženje izbere čas, ki mu najbolj ustreza.

Postavimo sebe na prvo mesto

Jutranji tek pred zajtrkom ni trening za boljše rezultate. Je čisto nekaj drugega in je veliko več kot polnjenje tekmovalnih ambicij. Sproščeno in lahkotno tekanje pred zajtrkom z razteznimi in morda še kakimi drugimi vajami človeka poživi in napolni z energijo in predvsem s potrebnim optimizmom ob vstopu v nov dan. Človeku daje občutek lastne pomembnosti. Da smo sebe postavili na prvo mesto in ne tako, kot je to najbolj pogosto in običajno, da najprej poskrbimo za druge (otroke, službo in še druge obveznosti) in na koncu, če je za to še čas in energija, še za našo rekreacijo. Poskusimo naša razmišljanja obrniti! Najprej jutranji tek in čas samo zase, potem družinske, službene in še kake obveznosti. Znati sebe postaviti na prvo mesto je za srečo in dobro počutje v lastni koži slehernega nujna potreba, ki daje človeku posebno zadovoljstvo. Občutek tišine, lepote prebujajoče narave in občutek, da si poskrbel najprej zase, je zelo blagodejen. Tudi izkoriščenost delovnega dne je ob taki organizaciji optimalna. Z jutranjim tekom se dan lepše začne. Uresničene tekaške potrebe zagotavljajo vedrejše in bolj optimistično stopanje v nov dan. Taki dnevi se začno z več energije in več dobre volje. Mar to ni pomembno?

Jutranji tek – klesanje značaja

Le 3 do 5 kilometrov lahkotnega teka z nekaj razteznimi vajami pred tekom in po njem – vse to je mogoče opraviti že v 30 minutah. Če k temu prištejemo še pripravo in blagodejno prho po končani vadbi, vse skupaj traja manj kot eno uro. Ni izgubljanja časa, saj začnemo in končamo pred vrati stanovanja. Gotovo boste najprej pomislili, da to za vas ne pride v poštev. V službi moram biti… že tako ali tako je zjutraj pred službo preveč obveznosti in venomer premalo časa. Ali res, ali res vedno? Številni pomisleki in razlogi, redko objektivni, so največkrat izraz naše duhovne nemoči vzeti svoje življenje v roke in ga voditi tako, kot nam ustreza. Izgovori in opravičila nam služijo kot nekakšen lažen alibi za to, da vse ostane, kot je – torej nobene spremembe. A vedeti je treba, da nas le spremembe v našem življenju delajo zadovoljnejše. Res je. Jutranji tek zahteva več samodiscipline, več trdnosti in volje. A daje tudi več zadovoljstva. Kot na primer tek v dežju, mrazu... Težko se je odpraviti, a nagrada je dvojna: opravljen trening in zmaga nad lastno šibkostjo. Ta je še posebej sladka. Jutranji tek je veliko več kot krepitev srca in mišic. Pomeni trening notranje trdnosti, nepopustljivosti, je klesanje značaja. A ko naredimo prvi korak, postanejo vsi naslednji veliko lažji.

Začnite na dopustu

Morda je pravi čas za preizkus jutranjega teka dopustniški čas. Urnik si takrat krojimo sami brez nadležne ure in brez naglice. Tako tudi po jutranjem poležavanju v postelji dan še vedno začnemo s tekom, čeprav že v poznem jutru ali zgodnjem dopoldnevu. Izkušnja bo vsekakor prava. Morda še toliko boljša, saj si boste po teku in razteznih vajah lahko privoščili razvajanje s slastnim in raznovrstnim zajtrkom. Težko si je zamisliti, kako ta prija, še zlasti v prijetni senci v zakulisju narave.

Ne boste shujšali

Z jutranjim tekom ne boste shujšali, niti se pripravili na maraton. Pogosto v medijih zasledimo, da med jutranjim tekom na tešče porabimo več maščob in hitreje hujšamo kot na primer med popoldanskim tekom. To je neumnost prve vrste. Z nekaj kilometri teka (5 kilometrov počasnega teka pomeni približno 300 kalorij energije ali manj kot 2 dekagrama porabljene maščobe) človek ne shujša. Zgolj jutranje tekanje seveda tudi ni dovolj za nastop na maratonu in tudi ni primerna vadba za tiste, ki jim pretečeni kilometri in trda vadba pomenijo uresničitev tekmovalnih/rezultatskih pričakovanj. Jutranje tekanje torej ni trening za tekmovanja. Še posebej je nevarna primerjava rekreativnih tekačev s profesionalnimi in njihovo prepričanje, da je 2-krat dnevno nabiranje kilometrov (npr. jutranji in popoldanski trening) pot k tekaškemu napredku. V resnici profesionalnim tekačem jutranji tek pred zajtrkom ne pomeni nabiranja delovnih kilometrov – le učinkovito pripravo na dopoldanski ta zaresni trening. Resen tekaški trening na tešče v nobenem primeru ni priporočljiv in ima lahko tudi negativne posledice.

Za vitalnost in značaj gre

Čeprav jutranji tek ni trening za tekmovanja, v biološkem smislu zagotavlja dovolj močan vpliv za ohranjanje vitalnosti človeka. Tek že sam po sebi predstavlja standard vitalnosti človeka in dejavnost z najvišjo biološko vrednostjo. Torej božji dar, ki je vreden rednega ohranjanja in negovanja. Tudi z jutranjim tekom pridemo torej do vitalnosti in trdnega značaja. Vendarle naj bo tak »ekspresni« pristop k teku in k rekreaciji le izjema – kot izhod v sili. S tem ko privolimo, da smo pod stresom hitenja še pri teku, rekreacija izgubi svoj osnovni namen. Vadba teka ne vzame veliko časa in jo je mogoče prilagoditi vsakršnemu dnevnemu ritmu. Dober trening je mogoče opraviti že v 30 minutah. Če k temu prištejemo še pripravo, blagodejno prho po končanem teku, vse skupaj ne traja več kot eno uro. Ni izgubljanja časa, saj lahko najdemo zasilno primeren tekaški teren skorajda kjer koli – tako rekoč od svojih vrat in nazaj.