Pisca prispevka je pot po Krasu zanesla tako do bolj znanih prizorišč kot do bolj skritih krajev. Kot idealno izhodišče za pohajanje po pokrajini izpostavi vasi v okolici Škocjana, med posebnostmi pa izpostavi območje ponikalnice Reka, Škocjanske jame, Artviže, hrib Golič in druge točke.
Kot izpostavlja pisec prispevka, ki opiše tudi nastanek kraške pokrajine, se je območje, predvsem podzemni svet Škocjana, za turizem začel odpirati leta 1819. V letih po tem je izšlo več turističnih vodičev po območju, med drugim tudi avstrijska izdaja Baedeckerja, s katerim so naravna čudesa Krasa postala svetovno znana.
Povprečen turist se sicer po besedah pisca osredotoča predvsem na podzemne jame, dejanski kras pa prezre. A območje danes doživlja neke vrste renesanso, je prepričan pisec in izpostavlja nov vodič celovške založbe Drava z naslovom "Tiefer gehen", ki ponuja bogato izbiro dnevnih pohajkovanj po Krasu.
FAZ med drugim omenja tudi dejstvo, da je Kras, ki je bil sicer vedno redko poseljen, v zadnjih 100 letih doživel tri vale izselitev, omenja pa tudi fojbe in njihovo vlogo v zgodovini.
