Kot prostovoljec ene od mednarodnih prostovoljskih organizacij je Maročan Marwan našo državo prvič obiskal že leta 2005. Zdržal je leto dni, zaradi izredno nizkih temperatur – tisto leto naj bi temperatura po zimi padla na -20 stopinj Celzija, pa je hitro napolnil kovčke in se vrnil domov. Po vmesnem obisku Francije se je čez dve leti ponovno vrnil in od takrat dalje živi na Bledu. »Enostavno obožujem Slovenijo. Obožujem Obalo in Piran, všeč sta mi Bled in Bohinj, ter seveda Ljubljana. Dokler bom živ, ne bom pozabil svojega prvega obiska starega mesta. Ko sem se neko poletno dopoldne sprehajal po ljubljanskih ulicah, sem zaslišal zvok klavirja, ki je prihajal skozi odprto okno ene od hiš. Igral je tako čudovito klasiko, ki me je popeljala nekaj stoletij nazaj,« nam je zaupal Maročan, tudi očka dobre tri leta stare hčerke. Čeprav zakon ni zdržal imata s hčerko odličen odnos. Marwan, ki tudi službeno veliko potuje, v prostem času vodi judo treninge na Jesenicah, v Sloveniji je opravil izpit za nogometnega sodnika, že dvajset let tudi uči plavanje. Skratka športnik po srcu, ki pa še nikoli ni stopil na smučke. Zato nas je še posebej zanimalo, ali mu je to na Rogli končno uspelo.
Za našega zadnjega izvidnika je bila izbrana destinacija – Zreče, popolna neznanka. »V Zrečah še nikoli nisem bil in priznam, da sem si predstavljal veliko zelenih ravnic s kakšnim jezerom. A ko sem se parkiral v centru Zreč sem bila nad samo panoramo navdušen. Poseljena hriba z dvema cerkvicama sta me popolnoma prevzela, pogled na urejene vinograde pa me je spominjalo na Francijo. Tudi tišina, ki sem jo začutil ob samem prihodu, me je popolnoma šokirala,« nam je povedal Marwan.
Kaj vse je Marwan doživel v Zrečah, preberite v jutrišnji izdaji Dnevnika.