Kolumbijca iz Bogote, prestolnice z več kot osem milijonov prebivalcev, smo napotili v izvidnico umirjenega Ljutomera. Navajenega stolpnic in mestnega vrveža so Sebastiana Uribeja v osrčju Prlekije prevzeli nostalgični občutki, a se dvodnevni izlet vseeno ni izšel čisto po načrtih...
Da se tam dobro, predvsem pa veliko je, in pije vino, je sedemindvajsetletni inženir mehatronike, ki v Ljubljani v želji po čim prejšnji zaposlitvi študira ekonomijo, izvedel od svojih prijateljev in partnerice Teje, Slovenke, s katero sta se pred tremi leti spoznala na Erasmusovi izmenjavi v Torinu.
Zaljubljenca sta se v severovzhodni del Slovenije odpravila polna ciljev. Vedela sta, da v obiskani regiji pridelujejo kakovostna bela vina, zato sta se nadejala tako vinskih pokušin kot obiska vinogradov. Zaradi narave in kmečkega okolja, ki ga nista vajena, sta pričakovala povsem novo izkušnjo.
Vse bo domače in menda imajo tam izvrsten sir Ljutomerčan, sta vedela povedati pred odhodom. Želela sta jezditi konje in spoznati svet kasaškega športa, o katerem sta brala na spletu, ter za piko na i obiskati še kakšen spa... Pa je bilo na koncu res tako?
Kaj sta Sebastian in Tea doživela v Ljutomerju in kako sta bila zadovoljna s tamkajšnjo turistično ponudbo preberite v jutrišnjem Dnevniku.
