Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Vreme in ljudje

Vetrovna roža

Praznično vreme je za nami, prav tako tudi toča besed, ki je v drugi polovici prejšnjega tedna padala po nas. So pač imeli tisti tam zgoraj svojih pet minut, ki so jih, kot smo že navajeni, precej razvlekli. Zadnjič smo pravilno napovedali, da bo slabo vreme pokvarilo ravno praznovanje našega vstopa v EU, na kresove in njihove podžigalce smo pa zdaj tako ali tako v glavnem že pozabili, saj niso več "v modi". Zaključek praznikov je bil vremensko še kar spodoben, žal pa se uresničuje slaba vremenska napoved za prvi evropski teden. Kot kažejo prve vremenske statistike za april, je bil ta malce pretopel in pošteno premoker, kako pa bo z mesecem ljubezni, bomo še videli. Prvi dnevi ne kažejo dobro, o kakšni suši pa letos zagotovo še nekaj časa ne bo govora. Morda bo prišla takrat, ko mora, torej poleti, vendar pa ni bojazni, da bomo gledali prazna rečna korita in presahle izvire. V drugi polovici tega tedna se bo še nadaljevalo nestalno vreme, pri čemer bo več padavin v zahodni polovici države, še posebno na goratih in hribovitih pregrajah. Tam bo prehodno snežilo tudi v najvišjih delih sredogorja, za konec tedna pa bo spet nekoliko topleje. Očitno je, da letos prehitevajo tako vsi trije ledenjaki kot tudi polulana Zofka. Morda pa bo na njihove godove "pritisnila" suša...

Tudi pri vremenu je zelo pomembno poznavanje orientacije. Preden so v 13. stoletju kompasi postali orodje za navigacijo, je bila na robu navigacijskih kart, ki so jih uporabljali pomorščaki, tudi majhna, a zelo pomembna sestavina - vetrovnica ali vetrovna roža. Prvi pomorščaki so se, preden so razvili za to ustrezna orodja, zanašali tudi na nekatere naravne pojave, še posebno na stalne in močne vetrove. Tovrstni diagram je podoben razprtim cvetnim listom, zato so ga tudi poimenovali vetrovna roža. Na začetku srednjega veka v Evropi še niso razlikovali smeri neba glede na kompas in stalne vetrove, saj je slednja izhajala iz prve. Boreas, krilati bog, ovit v težak plašč, je namreč najpogosteje poosebljal mrzel severni veter in list vetrovne rože, ki je meril nanj, je kazal proti severu. Do leta 800 oziroma med vladavino Karla Velikega pa je večina takratnih držav že prevzela uporabo kompasa z najpomembnejšimi smermi oziroma stranmi neba.

Najbolj izpopolnjene vetrovne rože so imele kar 32 točk za odčitavanje smeri, medtem ko so bile mnogo bolj v uporabi vetrovnice s 16 ali 8 žarki. Za lažje in preglednejše branje vetrovnih rož v slabih plovnih, vremenskih in svetlobnih razmerah so poskrbeli z barvnimi odtenki in nekaterimi dodatnimi simboli. Tradicionalna znaka, ki sta kazala na sever, sta bila lilijin cvet ("fleur de lis") in črka T, slednja za tramontano, hladen severni veter v Sredozemlju, ki piha s kopnega na morje. Malteški križ pa je bil simbol za vzhodno stran neba. Prvotni kompasi, ki so kazali osnovnih osem smeri neba, so bili črni, pri čemer so bili polovični kvadranti za smer vetrov obarvani modro ali zeleno, četrtinski pa rdeče. Sodobna različica vetrovne rože je še vedno zelo pomembno orodje za določanje smeri in pogostnosti stalnih in močnejših vetrov, saj so na njej viden tudi tiste optične sestavine, ki jih ni mogoče predstaviti na črtnih diagramih.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor