Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Poznavalci pravijo: Okus vina je boljši, če ga srkamo iz ustreznega kozarca

Lep kozarec - krona pogrinjka

"Kdor pije napačno vino, pokvari užitek sebi in drugim. Kdor vino postreže v napačnem kozarcu in kdor to vino potem popije, prav tako skazi užitek sebi in drugim," je bilo slišati na okrogli mizi Vino in kozarec, ki sta jo skupaj pripravili Steklarska šola iz Rogaške Slatine ter Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. A ker je znano, da vino pove vso svojo zgodbo šele v primernem kozarcu, smo na pobudo zanesenjakov iz Turističnega društva Podgorci pred desetimi leti dobili prvi slovenski vinski kozarec z odtisnjenim lipovim listom in napisom Slovenija.

V Podgorcih v organizaciji turističnega društva že 25 let ocenjujejo vinske vzorce, da bi izboljšali kakovost in kulturo pitja vina. Ker pa Slovenci nismo imeli tipičnega avtohtonega kozarca za vino, je TD Podgorci na pobudo njenega predsednika Frančka Laha leta 1991 razpisalo natečaj za slovenski kozarec in med 76 prispelimi predlogi je s svojim lipovim listom "zmagala" Marjana Bastašič-Merela, oblikovalka v Steklarski šoli Rogaška Slatina.

Dr. Janez Bogataj, etnolog in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ugotavlja, da so iz kozarca v zadnjih letih naredili celo znanost, kar je po njegovem prav, saj pijemo povsem drugače, kot so pili v preteklosti. "Kozarec nas nagovarja s svojo obliko, ki se je razvijala vzporedno z rastjo kakovosti vin. Toda pri kozarcologiji oziroma kozarčarstvu smo Slovenci z redkimi izjemami še vedno zelo na začetku," meni Bogataj. Dr. Julij Nemanič s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki velja za enega največjih vinskih estetov pri nas, pa je prepričan, da je okus vina boljši oziroma drugačen, če ga srkamo iz ustreznega kozarca. "Toda še tako dober kozarec ne more iz povprečnega vina pričarati nadpovprečne kakovosti. Po mojem je kozarec sestavni del postrežbe in menim, da smo v Sloveniji uspeli bolj razširiti in uveljaviti dobre kozarce, kot nam je uspelo zagotoviti takšno postrežbo vina, ki mu omogoča, da se postavi v vsej svoji kakovosti." Vina, ki se postrežejo z nižjo temperaturo (od 10 do 12 stopinj), namreč potrebujejo manjši kozarec, stene kozarca naj bodo čim tanjše, da ne vsrkajo preveč toplote, ki bi jo oddajale vinu, zmotno pa je tudi prepričanje, da se rdeča vina strežejo pri sobni temperaturi. "Ta pravila so bila odgovorjena v prejšnjem stoletju, ko še ni bilo tako pregretih stanovanj, kot so danes. Prava temperatura za postrežbo rdečega vina je tja do 16 oziroma 18 stopinj," pravi Julij Nemanič.

Miran Čurin, vodja projektov v HIT Nova Gorica in vinski svetovalec, je prepričan, da bi se moral vsak gostinec vprašati, v čem se razlikuje od kunkurence. To je zagotovo tudi gostinski inventar in seveda kozarec. "V neprimernem kozarcu vina ni mogoče strokovno korektno oceniti, potrebe slovenske gostinske dejavnosti pa zadovoljijo kozarci iz Rogaške Slatine, ki spadajo v svetovni vrh," dodaja Čurin. Tudi Ignac Rajh, znani prekmurski gostinec, meni, da v dobro gostilno spada lep kozarec, "ki je krona pogrinjka, a se žal prehitro zlomi". Slovenski oblikovalec Oskar Kogoj že dobro desetletje sodeluje s Steklarsko šolo iz Rogaške Slatine, kamor turisti množično prihajajo po njihove izdelke. Kogoj pravi, da je bilo vulkansko steklo prvo, ki ga je opazila človeška duša, in da je bilo steklo vedno material, ki je bil dan bogovom. Bilo je celo dražje od zlata, saj so prek njega ljudje meditirali in bili povezani z bogom. "Plemenito steklo doživlja velik razcvet, s plemenitim vinom lahko doseže še več," meni Kogoj in dodaja, da so slovenska vina še premalo znana, toda s plemenitim steklom lahko po njegovem dosežejo svetovni razmah. Slovenski vinski kozarec (z lipovim listom in napisom Slovenija) letos praznuje desetletnico rojstva.
Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor