Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

enodnevni izleti z železnico in nekaj hoje Ljubljana (3)

Izgubljena Ljubljana

Zimski čas je bolj primeren za druge oblike rekreacije, zato se bomo danes odpravili na enega zadnjih letošnjih klasičnih sprehodov, ki ga bomo izvedli po izgubljeni" Ljubljani. Poiskali bomo tudi odgovor na vprašanje, zakaj mladi rečejo avtobusu trola?

Nalagam galerijo
  • (Foto: Nenad Pataky)

Sprehodili se bomo do zadnjega Ljubljanskega tramvaja in nekdanje remize. V nadaljevanju bomo prišli do starega Ljubljanskega letališča, kjer še vedno stoji kontrolni stolp! Začeli bomo, kot vedno od železniške postaje. Hodimo do Slovenske ceste, obrnemo levo do Cankarjeve, potem po njej mimo Ljubljanske opere do Prešernove ceste. Po Prešernovi se sprehajamo mimo Moderne galerije, Mladike (Ministrstva za zunanje zadeve) do Trga Mladinskih delovnih brigad. Vse skupaj 2 km hoje. V parku na trgu stoji osamljen tramvaj! Velja povedati, da to ni originalni Ljubljanski tramvaj (pripeljan je iz Češke za gostinski lokal), spominja pa na čase, ki so zaznamovali razvoj Ljubljane. Obstaja še en tramvaj pred stavbo LPP-ja na Celovški cesti, ki se ne vzdržuje in propada.

Tramvaj je v Ljubljano pripeljal Ivan Hribar, najbolj znan ljubljanski5 župan, leta 1901. To je bilo le 6 let po rušilnem potresu. Takrat Ljubljana ni imela več kot 30.000 prebivalcev, vendar se je razvijala pospešenim tempom. Dobila je elektriko, kanalizacijo, odvoz smeti, tlakovane ceste. Čeprav je bilo tudi takrat veliko nasprotnikov tramvaja in drugih "novotarij", je podjetni župan dojel, da brez dobrega in modernega javnega prevoza ni razvoja. Tako je Ljubljana preskočila konjski in parni tramvaj, ki sta bila v Evropi predhodnika električnega tramvaja. Podjetje v lasti Siemensa se je imenovalo ECŽ (Električna cestna železnica). Čeprav so na začetku obljubljali veliko tramvajsko mrežo, so zgradili le progo od železniške postaje do magistrata, kjer se je krak razcepil čez Novi in Stari trg do dolenjske železniške postaje na Rakovniku ter na vzhod čez Šempetrski most mimo Hrvaškega trga do Vodmata, današnje reševalne postaje. Tam sta bili remiza in delavnica. Stara stavba še zmeraj stoji.

Dolgujem še odgovor na vprašanje o "troli". Tramvaji so črpali električni tok iz enega vodnika v zraku nad tirnicami z "liro", škarjasto napravo na strehi tramvaja, ki se je dotikala žice. Povratni vod so bile tirnice. Ko so leta 1951 v Ljubljano vpeljali trolejbus, ki ima gumena kolesa, so lahko tudi povratni vod speljali po zraku. Zato so nad traso trolejbusa potegnili dve žici, na strehi pa dogradili dva odjemalca toka, "trolo". Trolejbusi so v Ljubljani imeli še krajšo življenjsko dobo od tramvaja. Zamenjali so jih cenejši in fleksibilnejši avtobusi, vendar se je naziv "trola" v pogovornem jeziku obdržal do danes.

Napotimo se do nekdanje remize v Mostah. Hodili bomo nekaj manj kot tri kilometre. Obrnemo nazaj po Rimski cesti in Igriški ulici mimo ljubljanske drame do Slovenske ceste. Po njej hodimo 100 metrov do Kongresnega trga in parka Zvezda, ki je zdaj veliko gradbišče. Na drugi strani trga zavijemo levo v Wolfovo ulico, prečkamo Prešernov trg in nadaljujemo po Trubarjevi vse do Hrvaškega trga. Tam se začne Zaloška cesta. Do remize je le 700 metrov.

Nadaljujemo proti nekdanjemu ljubljanskemu letališču na Letališki cesti. Hodili bomo le še dva kilometra in pol. Za železniško zapornico na Zaloški obrnemo levo po Vodmatski ulici, potem pa desno po Partizanski. Po stotih metrih se ta razcepi. Izberemo levo Ulico 15. aprila in hodimo do Proletarske ceste. Obrnemo levo skozi podvoz pod železniško progo. Takoj za njim obrnemo desno ob železnici do Kajuhove ulice. Na drugi strani se začenja Letališka cesta. Do "letališča" je le 800 metrov. Na desni v grmovju zagledamo kontrolni stolp.

Letališče je bilo odprto 20. avgusta 1933 in je delovalo polnih 30 let. Imelo je dve vzletno-pristajalni stezi, eno v smeri proti vzhodu (današnja Letališka cesta), drugo pa 25 stopinj odmaknjeno proti severu. Obe sta bili travnati, dolgi pa okrog 1200 metrov. V okviru letališča sta delovala potniški terminal in hangar za letala. Iz voznega reda za leto 1953 izvemo, da je trikrat na teden ob 6.30 poletel iz Ljubljane DC 3 za Zagreb in Beograd. V Zagreb je prispel ob 7. uri, v Beograd pa ob devetih. Ob nedeljah je bil redni polet za Reko. Letališče so zaprli 10 let kasneje, ko je bilo zgrajeno novo na Brniku. Kompleks starega letališča je januarja 2007 razglašen za kulturni spomenik, vendar spor s stanovalci, ki živijo v kontrolnem stolpu, ne omogoča vzdrževalnih ali obnovitvenih del.

Od letališča se vrnemo v Ljubljano z vlakom iz BTC ali z avtobusom LPP. Vse skupaj bomo prehodili 7,5 kilometra v dobrih treh urah.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor