Ta primer ne odpira vrat le tako imenovanim inteligentnim sesalcem, temveč vsem čutečim bitjem, ki jim svobodo nepravično kratijo v živalskih vrtovih, cirkusih, vodnih parkih in znanstvenih laboratorijih, je po razsodbi argentinskega sodišča v prid orangutanke Sandre izjavil Paul Buompadre, mož, zaslužen, da je njen primer pristal pod okriljem argentinske zveze profesionalnih odvetnikov za pravice živali. Sandri, 29-letni orangutanki, ki je večino svojega življenja preživela v živalskem vrtu v Buenos Airesu, so po mnenju sodišča svobodo neupravičeno kratili in jo morajo izpustiti. Sodišče ji je priznalo nekatere pravice, ki so bile do sedaj rezervirane le za pripadnike človeške vrste, in odločilo, da je Sandra »nečloveška oseba«.
»Odločitev sodišča je neprecenljiva in pomeni pomemben mejnik v zgodovini pravic živali,« je razplet sojenja komentiral Sandrin odvetnik Andres Gil Dominguez in dodal, da bo orangutanka najverjetneje premeščena v zavetišče za živali, kjer bo uživala večjo svobodo kot v živalskem vrtu. Odločitev sodišča temelji na mnenju sodnikov, da je »žival nosilec nekaterih pravic, ki jih je treba zaščititi«.
Inteligenca in kompleksno mišljenje
Novembra so argentinski aktivisti za pravice živali na sodišče naslovili izpolnjeno peticijo Habeas corpus, znano tudi pod imenom Veliki poziv, ki se po navadi uporablja za iskanje pravice neutemeljeno zaprtih ljudi. Podpisano peticijo morajo sprva nasloviti na sodišče, ki kasneje odloči o legitimnosti zahtevka, in če ugodi tožilcu, poda zahtevo instituciji – navadno zaporu, v tem primeru pa živalskemu vrtu – naj zapornika izpusti. Sandrini odvetniki so zagovarjali stališče, da orangutanke ne bi smeli obravnavati kot predmet, temveč kot tako imenovano nečloveško osebo. Ta status naj bi ji pripadal zaradi njene inteligence in kompleksnega načina mišljenja. »Primerjava živali s človekom je nepravična,« je v odziv na razplet sodbe povedal predstojnik oddelka za biologijo v buenosaireškem živalskem vrtu Adrien Sestelo. »Ko ne poznaš biologije posamezne vrste, neupravičeno trdiš, da trpi zaradi zlorabe ali depresije. S tem zagrešiš najpogostejšo človeško napako – da počlovečiš živalsko vedenje.« Gozdni ljudje, kar izvirno pomeni ime orangutan, so poleg šimpanzov in opic bonobo največkrat označeni za najbližje sorodnike človeške vrste, saj si človek in orangutan delita okoli 97 odstotkov genskega zapisa DNK.
Prvi uspešen, a ne osamljen primer
Doslej se aktivistom različnim sodiščem po svetu ni posrečilo dokazati, da imajo razviti sesalci in človečnjaki dobro razvite kognitivne funkcije in da premorejo tudi čustvene karakteristike, podobne človekovim. S tem naj bi jim po njihovem pripadale tudi osnovne človekove pravice.
Sojenje v primeru Sandre se je zaključilo le nekaj dni po tem, ko je newyorško sodišče v primeru šimpanza Tommyja odločilo nasprotno. »Šimpanzu ne moremo pripisati človekovih značilnosti,« so zapisali v obrazložitvi sodbe. Po tej presoji šimpanz oziroma žival pač ne more prispevati k družbi ali sprejemati pravnih posledic za svoja dejanja in si zato z ljudmi ne more deliti osnovnih pravic.
Pred tremi leti je najbrž najbolj znana nevladna organizacija za etično obravnavanje živali PETA vložila tožbo proti svetovno znani verigi vodnih parkov SeaWorld. Zahtevala je izpustitev po njihovem mnenju neupravičeno zadržanih petih ork. Te naj bi bile prav tako kot orangutani visoko razviti sesalci, s čimer naj bi tudi njim pripadala oznaka »nečloveške osebe«, vendar je sodišče v San Diegu primer razveljavilo.
Kot je pojasnila Natalie Prosin, izvršna direktorica projekta Nečloveške pravice, živali v ameriški zakonodaji štejejo kot stvari, ne pa kot osebe oziroma ljudje. »Obstajajo zakoni za zaščito živali, vendar to ni enako kot podeljevanje človekovih pravic živalim. Ta trenutek je status živali v Ameriki glede pravic izenačen s statusom stola ali mize«.