Ena največjih in najbolj sprevrženih rudarskih družb na svetu ima centralo v Greenwood Villageu v Koloradu, rudnike zlata, srebra in bakra pa po vsem svetu. Po zadnjih podatkih so imeli 35.000 zaposlenih in 8 milijard evrov letnih prihodkov. Po vrsti: v Nevadi so napačno obračunavali davke in slabo skrbeli za varnost rudarjev. Leta 2007 je zato umrl rudar in plačali so 500.000 dolarjev kazni. V Peruju so njihove varnostne službe ustrelile nekaj delavskih vodij in kmetov ter načrtno vohunile za ljudmi, ki so zaradi onesnaževanja okolja demonstrirali oziroma stavkali pred rudnikom Yanacocha. Najeti varnostniki, povezani s perujskimi in ameriškimi oblastmi, so zasledovali in snemali tudi nenaklonjene politike, novinarje in študente. Leta 2004 jih je indonezijsko ministrstvo za okolje tožilo za 133 milijonov dolarjev zaradi onesnaževanja okolja. Poravnali so se. Leta 2009 jih je za najbolj umazano podjetje na svetu razglasila organizacija Public Eye: v Gani so uničili edinstven habitat, povzročili izseljevanje ljudi, onesnažili vode in zemljo. Za povrh so v rudniku Ahafo malomarno izlili cianid.
Ameriški spletni prodajalec zaposluje kar 132.600 ljudi in je imel predlani 74 milijard dolarjev prihodkov. Obtožbe: delavce lahko odpustijo kadarkoli. V Nemčiji so za ustrahovanje zaposlenih najeli neonacistične varnostnike. V svojih peklensko vročih skladiščih niso namestili klimatskih naprav, ker so izračunali, da je ceneje, če nezavestne odvažajo rešilni avtomobili. A le malo drugače ravna lastnik Jeff Bezos, eden najbogatejših ljudi na svetu, z višjimi zaposlenimi: plačevati morajo službena parkirišča, malice in vodo, ki jo pijejo v službi.
Podjetje iz Missourija ima okoli 21.500 zaposlenih in kakih 15 milijard letnih prihodkov. Ukvarjajo se s kmetijstvom in z biotehnologijo. Kritiki jim očitajo, da s svojimi gensko spremenjenimi proizvodi načrtno uničujejo okolje in vse kmetijske produkte, ki jih sami ne prodajajo. To seveda pomeni globalno nadzorovanje hrane. Če je verjeti kritikom, gre v perspektivi za najnevarnejše antiokoljsko podjetje na svetu. Med njihovimi sponzorji je sam Bill Gates, v upravi podjetja pa med drugim sedi Janice L. Fields iz fast food verige McDonald's.
Nizozemsko-angleška naftna multinacionalka iz Haaga zaposluje 92.000 ljudi in je imela leta 2013 ob skoraj okoli 4000 milijardah evrov prometa 16 milijard čistega dobička. Public Eye jih je leta 2013 razglasil za najbolj umazano podjetje na svetu, afere o njihovem onesnaževanju okolja pa se berejo kot kriminalke. In ker ni dovolj prostora: največje uspehe v svoji dejavnosti dosegajo v Afriki, predvsem v Nigeriji (kjer so povzročili tudi genocid), nič slabši pa niso niti v uničevanju okolja na Arktiki. Kritizirata jih tako Greenpeace kot Amnesty International.
Svetovna nogometna organizacija s sedežem v Zürichu včasih poskrbi za sumljive rezultate, kot sta bili zadnji dve uvrstitvi Francije v končnico svetovnega prvenstva, ali za gradnje stadionov sredi amazonskega gozda. FIFA so predstavniki 209 držav, ki vodstvo izbirajo po internih pravilih, v različnih medijih pa lahko preberete tisoče zapisov o korupciji pri izbiranju držav za končnice. Čez sedem let bo svetovno prvenstvo v Katarju, kjer je pri gradnjah stadionov za prvenstvo umrlo že več kot 1200 delavcev.
Multinacionalna banka iz Londona zaposluje več 250.000 ljudi in je leta 2013 ustvarila 13 milijard dolarjev dobička. Če odmislimo vlogo, ki so jo imele velike svetovne banke pri gospodarski krizi, je pri HSBC treba poudariti, da so v večini primerov njihovi šefi pomagali prati denar. V zadnjem primeru belgijskim trgovcem z diamanti, že prej pa so plačali milijardne kazni, ko so pomagali narkokartelom in terorističnim organizacijam. Morda bi v prihodnje banke, ki imajo takšne profite, kaznovali drugače, ne z denarnimi kaznimi.
Tajvansko podjetje, ki je leta 2013 zaslužilo 3 milijarde evrov, se lahko pohvali, da daje službo več kot milijonu ljudi. A firma, ki dobavlja tehniko vsem največjim računalniškim podjetjem na svetu, ima tudi težave. Delavci v njihovih kitajskih podjetjih, ki delajo za nekaj dolarjev na mesec 12 ur na dan, se ne smejo pogovarjati med sabo in ne morejo samovoljno na stranišče, nagnjeni so k samomorom. Lastniki niso izboljšali pogojev dela, ampak so pod okna spalnic postaviti mreže in ukinili odškodnino za družine samomorilcev.
Brata Koch iz Kansasa zaposlujeta okoli 70.000 ljudi, ki so v letu 2013 ustvarili 113 milijard dolarjev prihodkov. Ukvarjata se z asfaltom, kemikalijami, trgovino, energijo, gnojili, s financami, minerali, zemeljskim plinom, plastiko, nafto in celo živinorejo. Lani sta se ob volitvah proslavila z izrednim zneskom za republikance, podarila sta jim 290 milijonov dolarjev. Podjetje je eden največjih onesnaževalcev okolja v ZDA in eno tistih, ki zahtevajo ukinitev sindikatov ter vseh pravic delavcev, moti pa jih tudi javno šolstvo.
Podjetje iz Virginije ima okoli 16.000 zaposlenih (lani so imeli 48 milijonov dolarjev čistega dobička), ki delajo bolj ali manj na vojnih območjih. In to zelo po svoje. V Bosni so se recimo ukvarjali s prodajanjem otrok v spolno suženjstvo. V Kolumbiji so v tajnih akcijah s prepovedanimi pesticidi uničevali kokainska polja. V Afganistanu so bili vpleteni v prometne nesreče s smrtnimi izidi in spolne odnose z mladoletniki, v Iraku pa so med urjenjem lokalnih vojakov in policije krepko prekoračili sredstva in ustrelili nedolžnega taksista.
Konfekcijski gigant je leta 2014 dobil nagrado public eye predvsem zato, ker ni hotel podpisati mednarodnega sporazuma o požarni varnosti in varnosti objektov v Bangladešu. Ko se je namreč leta 2013 zrušila znojilnica, v kateri je umrlo več kot 1129 ljudi, je bil Gap posredno vmešan v katastrofo, saj so v tovarni šivali oblačila tudi za to multinacionalko iz San Francisca. Mimogrede, Gap v 3263 trgovinah po vsem svetu zaposluje kar 130.000 ljudi, ki so lani podjetju prinesli več kot milijardo dolarjev čistega dobička.
