Za Ljubljano lahko rečemo, da je bilo za vse, ki so želeli razstavljati svoja (ekološka) vina skoraj premalo prostora, pa tudi odziv publike je bil izjemen. Namesto načrtovanih 50 razstavljavcev, jih je bilo na stojnicah kar 70, poleg slovenskih in hrvaških tudi vinarji iz Francije, Italije, Avstrije, Madžarske in Portugalske. Da o stojnici s sakeji niti ne govorimo.
Publika, ki se v zadnjih letih vse bolj zaveda, da je ekološka hrana in s tem vino pomemben element preživetja, je s tem dobila svoj festival. Tisti, ki želijo spoznavati aktualno vinsko sceno pa so poleg že uveljavljenega festivala v Ljubljani v hotelu Union in festivala oranžnih vin v Izoli, dobili še eno možnost spremljanja vinske scene. Kot rečeno, publika je bila navdušena, čeprav so nekateri vinski kritiki skeptični ob proizvodnji organskih in biodinamičnih vin. Ampak to je že druga zgodba, pomembno se zdi, da je festival uspel in da bo morda že naslednje leto zaradi velikega zanimanja za svoje delovanje potreboval veliko več prostora.