Tekoče zlato

Tudi v svetovnem merilu najboljša olivna olja prihajajo iz slovenske Istre, kar je poleg Goriških brd najsevernejše območje na svetu, kjer uspevajo oljke. Pri olivnem olju namreč velja, da severnejša kot je lega, kakovostnejše je olje – in obrnjeno. Cenena olivna olja, ki jih lahko kupimo v veleblagovnicah, prihajajo iz Španije. Ravno nasprotno kot pravi stara modrost za vino in ženske – da namreč z leti postajajo boljši – velja za olivno olje. Bolj ko je sveže, boljše je. Zato se velja ponekod izogibati (zlasti odprtim) stekleničkam z oljem na gostilniških mizah, v katerih je olje izpostavljeno svetlobi in zraku, kar mu zelo škodi. Kakor jablana velja za drevo in jabolko za njegov plod, velja za drevo oljka, za plod pa oliva. Ampak v tem primeru ni nujno tako, saj v istrskih narečjih tudi olivam pravijo oljke, zaradi česar tudi olju pravijo – oljčno. To se sicer sliši kakor denimo jablanov sok, leskova čokolada ali trtno vino, ampak ker tako govorijo tam, kjer z oljkami živijo od nekdaj (vsaj od šestega stoletja, ko so o tem že pisali), verjetno že ni narobe. V prvi polovici prejšnjega stoletja je oljčne nasade v Istri poškodovala zmrzal in kmetje so drevesa izruvali, nasade pa so začeli obnavljati šele desetletja pozneje. Niso vedeli, da bi iz korenin pomrznjenih zrasla nova drevesa. V dobrih kuhinjah z olivnim oljem v celoti nadomestijo koruzno ali sončnično, poleg vseh vrst slanih jedi se olivno olje namreč izredno dobro obnese tudi pri pripravi sladic – denimo palačinke, pečene na olivnem olju, so odlične. Sredozemska kuhinja pozna kopico jedi, ki temeljijo na olivnem olju, eno od njih si lahko hitro, okusno in poceni pripravite po današnjem receptu. Kdor ne mara pekočih okusov, naj čili izpusti in ga zamenja z drobno nakockanim pekorinom, parmezanom ali celo paškim sirom.