Morda še kdo ne ve, ampak v Pakistanu živi ljudstvo Hunza, ki se prehranjuje pretežno z marelicami, svežimi in suhimi, in pri njih zdravniki v vsej zgodovini niso beležili niti enega primera rakavega obolenja. Trik je pravzaprav v marelični koščici, ki jo je treba posušiti na soncu, streti in iz nje pobrati jedrce. Ta so izredno okusna in nekoliko spominjajo na mandlje, vsebujejo pa vitamin B

17

, ki po zagotovilih izvedencev premaguje številne hude bolezni. Če jih posušimo in naluščimo dovolj, lahko z njimi spečemo potico, kar v poletni vročini sicer morda ni najbolj zaželeno opravilo. Raje jih hrustajmo kar tako, namesto raznih slanih prigrizkov. Če se vam s koščicami in njihovimi skoraj čudodelnimi zdravilnimi lastnostmi ne ljubi ukvarjati, tudi prav. Podarite jih prijateljem ali sosedom, iz mesa marelic pa, če jih ne pojeste svežih, pripravite kompot, pecivo ali morda zavitek po današnjem receptu. Če vam to ne ustreza, lahko četrt kilograma marelic gladko sesekljate v električnem sekljalniku, jim primešate lonček jogurta, četrt litra sladke smetane pa čvrsto stepete in primešate, vse skupaj vlijete v posodo in za štiri ure postavite v zamrzovalnik. Vmes večkrat premešajte, da sladoled ne kristalizira. Imenitna poletna jed so marelični cmoki, ki jih pripravimo iz skutnega ali krompirjevega testa, zabelimo z maslom in drobtinami in postrežemo k zelenjavni, fižolovi ali krompirjevi juhi. Prima sladica nastane iz krhkega maslenega testa, ki ga nadevamo z marelicami, smetano in maskarponejem ter spečemo kakor pito. Če imate marelic v izobilju, verjetno razmišljate o kuhanju marmelade. Slednjo lahko porabimo na tisoč načinov, ne samo namazano na kos kruha z maslom, v palačinki ali pozimi v pustnem krofu. Lahko z njo obilneje namažemo kvašeno listnato testo in ga zvijemo ter spečemo; tako dobimo ljubljanski štrukelj. Če z marelično marmelado namažemo pravo čokoladno torto, dobimo nekaj podobnega slavni dunajski Sacherjevi. V sezoni svežih je sicer škoda uporabljati suhe marelice, ampak tudi takšne so lahko prav imenitna sestavina za različne dobrote. Pri sušenih marelicah moramo vedeti, da so naravno sušene temnejše rjave barve, tiste svetlo rumene, ki jih trgovinske police nudijo največ, pa so ravno zaradi lepše rumene barve obdelane z ne tako zelo zdravim žveplom, ki v manjših količinah menda sicer ni tako zelo škodljivo. Ampak s tem se bomo ukvarjali pozimi, poleti jejmo sveže sadeže, jedrca iz posušenih marelic pa porabimo za vse jedi, kjer bi sicer uporabili orehe, mandlje, pinjole, lešnike in podobno. Konec koncev jih lahko sesekljamo skupaj s svežo baziliko in parmezanom, prilijemo olivno olje, solimo, po želji dodamo nekaj česna in dobimo krasno omako – genovski pesto za testenine. Korajža velja!

Marelični zavitek

Potrebujemo: Zavitek tankega vlečenega testa, 1,5kg zrelih marelic, 300 g trdih mandljevih keksov, 100 g masla, 80 g sladkorja, 20 g sladkorja v prahu, 1 žlico cimeta.

Priprava: Marelice razpolovimo in izkoščičimo. V lončku pristavimo in počasi stopimo maslo. Kekse stresemo v vrečko za zamrzovanje, v kateri jih s kuhinjskim valjarjem zdrobimo v grobe drobtine. V skledici zmešamo sladkor in cimet. Pečico segrejemo na 180 °C. Pekač namažemo z maslom. Na delovno površino položimo list vlečenega testa. Pokapljamo ga z maslom in pokrijemo z drugim listom testa. Tega pokapljamo z maslom in potresemo s polovico zdrobljenih keksov; ob robovih pustimo za tri centimetre prostora. Na kekse položimo pol marelic in sicer z okroglo stranjo navzgor. Potresemo jih s polovico cimetovega sladkorja, potem pa zvijemo zavitek. Položimo ga na pomaslen pekač, večkrat prebodemo z vilicami in premažemo z maslom. Enako pripravimo še drugi zvitek. Pekač za 35 do 40 minut postavimo v segreto pečico. Lahko ga ponudimo z vaniljevo omako ali stepeno sladko smetano.