Če bi želel biti vsem všeč, bi moral postati čokolada. Ni moč z gotovostjo trditi, da je to misel kdaj izrekel kakšen politik, zlasti ko se je branil pred očitki nasprotnih strani na predvolilnem soočenju. Če jo je sploh kdaj kdo izrekel, pa je z njo zagotovo namigoval na njen sladki, veliki večini svetovne populacije všečni okus.
Med ljubitelji te sladke omame namreč kroži krilatica, da čokolado obožuje devet od desetih ljudi, deseti pa vedno laže. A morda vendarle ne bi bilo tako, če leta 1880 švicarski proizvajalec čokolade Rodolfe Lindt ne bi izumil naprave za izločanje masla iz mletega praženega kakavovega prahu, kar je čokolado za vedno spremenilo v eno najbolj priljubljenih slaščic na svetu. Čokolada ima svoje korenine v Srednji Ameriki, azteška beseda xocolatl (šokolatl) pa pomeni toliko kot grenka voda. Azteki so čokolado namreč sprva pili kot grenak voden napitek, včasih slajen z medom. V starih indijanskih zgodbah je znana legenda o velikem duhu Quetzalcoatlu, ki naj bi ljudem dal kakav, glavno sestavino čokolade. Gojili so ga že okoli leta 1400 pr. n. št., njegova zrna pa so bila nekoč tako cenjena, da so veljala za plačilno sredstvo. Iz Srednje Amerike je zrna kakava leta 1518 prinesel Hernan Cortes, a Evropejci grenkega okusa sprva niso marali, zato so kakavu dodali sladkor in pozneje še mleko. Tako se je vse do Lindtovega izuma postopoma razvijala čokolada, kakršno poznamo danes.
Pri nas s čokolado nismo zaostajali, saj so že leta 1896 trapisti v samostanu v Brestanici zagnali prva stroja, leta 1912 jim je cesar Franc Jožef za izjemno kakovost čokolade podelil častni naslov. Desetletje pozneje sta na naših tleh delovali dve tovarni čokolade, v Mariboru Mirim, v Lescah pa današnja Gorenjka, ki je leta 1953 v London izvozila prvi dve toni svoje čokolade in čokoladno tradicijo uspešno nadaljuje še danes. V zadnjem desetletju se je pri nas pojavilo kar nekaj butičnih izdelovalcev čokolade najvišje kakovosti in pestre palete okusov.
Pred novoletnimi prazniki je povpraševanje po čokoladi največje, velik del je porabimo za darila, precej pa tudi v kuhinji za pripravo različnega peciva. Morda pridejo prav naslednji recepti.
Čokoladni narastek
Potrebujemo 100 g temne čokolade, 100 g sladkorja, 8 jajc, 25 g masla, 1 žlico sladkorja v prahu, 3 žlice maraskina.
Pečico segrejemo na 230 °C. Šest modelčkov s prostornino 2,5 dl namažemo z maslom in postavimo v pekač. V posodi, na katero se prilega kotliček, pristavimo in zavremo malo vode. Čokolado sesekljamo, stresemo v kotliček in postavimo nad vodno kopel. Ko se čokolada stali, ji primešamo 2 žlici sladkorja in maraskino ter dobro premešamo, da se sladkor raztopi. Kotliček odstavimo, rumenjake razžvrkljamo in jih postopoma vmešamo v čokolado, da dobimo enotno zmes, ki jo nekoliko ohladimo. Beljake stepemo v napol čvrst sneg in med stepanjem postopoma dodamo preostali sladkor. Čokoladni masi dodamo četrtino snega in gladko razmešamo. Zatem nežno vmešamo še preostali sneg. Čokoladno testo razdelimo v pripravljene skodelice in za 12 do 15 minut postavimo v segreto pečico, ki je medtem ne odpiramo! Potresemo s sladkorjem in takoj ponudimo.
Kolač s tremi čokoladami
Potrebujemo 85 g mlečne čokolade, 85 g masla, 70 g sladkorja, 85 g fino mletih mandljev, 3 jajca, ščepec soli, 25 g masla, 1–2 žlici drobtin. Za čokoladni preliv še 80 g temne čokolade, 0,6 dl sladke smetane. Za posip še bela čokolada.
V posodi, na katero se prilega kotliček, zavremo malo vode. Tortni model s premerom 20 cm namažemo z maslom in potresemo z drobtinami ali moko. Mlečno čokolado nalomimo na koščke v kotliček, ki ga postavimo ga nad vodno kopel, da se čokolada stali. Staljeno odstavimo in ohladimo. Pečico segrejemo na 190 °C. V drugem kotličku penasto umešamo zmehčano maslo in sladkor; z ročnim mešalnikom oboje stepamo 3 minute pri najvišji hitrosti, nato postopoma dodamo rumenjake. Primešamo ohlajeno čokolado, nato med počasnim mešanjem dodamo še mlete mandlje. Beljake s ščepcem soli stepemo v čvrst sneg, ki ga nežno vmešamo v maso. Nalijemo jo v pripravljen model in za 20 minut porinemo v segreto pečico. Temperaturo znižamo na 180 °C in pečemo še približno 50 minut, pri čemer pazimo, da sredica ostane vlažna in mehka. Pečenega vzamemo iz pečice, počiva naj 15 minut, nato snamemo obod, kolač zvrnemo na rešetko in ga ohladimo. Za preliv v kozici pristavimo sladko smetano. Ko začne vreti, dodamo na koščke nalomljeno čokolado, jo med mešanjem stalimo, nato pa odstavimo ali potopimo v posodo z mrzlo vodo ter med hlajenjem občasno premešamo. Na sobno temperaturo ohlajen čokoladni preliv polijemo po kolaču, po obodu ga previdno razmažemo. Belo čokolado z nožkom za lupljenje zelenjave nastrgamo na tanke ostružke, ki jih potresemo po vrhu.
Čokoladna salama
Potrebujemo 200 g čokolade za kuhanje, 100 g masla, 2 beljaka, 1 žlico ruma, 1 žlico likerja amareto (ali po izbiri), 50 g narezanih lešnikov, 60 g maslenih piškotov, 1 žlico kakava, 1 žlico sladkorja, 1 kavno žličko soli, sladkor v prahu za posip.
Čokolado nadrobimo na manjše koščke in jo skupaj z maslom stalimo nad vodno kopeljo. Med taljenjem čokolado mešamo, dokler postane povsem gladka. Stepemo beljaka in snegu primešamo rum ter liker. To hitro vmešamo v še vročo stopljeno čokolado. V čokoladno zmes nato vmešajmo narezane lešnike, nalomljene maslene piškote, kakav, sladkor in sol. Vse skupaj dobro premešamo. Zmes nato postavimo v hladilnik, da se nekoliko ohladi in učvrsti, kar omogoča lažje oblikovanje. Na sloj aluminijeve folije stresemo ohlajeno čokoladno maso in jo nato z rokami oblikujemo v podolgovato obliko salame. To zavijemo v folijo in postavimo v hladilnik za toliko časa, da postane kompaktna in čvrsta. Ko je salama ohlajena, jo odvijemo iz folije in povaljamo v sladkorju v prahu. Lahko jo postrežemo takoj ali pa zavijemo v prozorno folijo in shranimo na hladnem.
Zoran Triglav (Foto: Luka Cjuha)
