Brez fete ni grške solate in številnih drugih dobrot

Gre za zrnat, a kompakten, rahlo staran sir v slanici, ki ga pridelujejo iz čistega ovčjega ali okoli 70 odstotkov ovčjega in 30 odstotkov kozjega mleka. Leta 2002 so Grki to zaščitili in se feta lahko imenuje le sir, ki je iz omenjenih domačih vrst mleka nas tal v Grčiji, pa še to le na določenih območjih. Pred tem so pod enakim imenom prodajali tudi številne na pr vi pogled podobne sire iz kravjega mleka, ki s pravo feto niso imeli nič skupnega. Še vedno jih lahko najdemo na trgovinskih policah pod imeni fetaki, fitaki ali podobnimi, ki namigujejo na grško feto, a podobnosti v teksturi in okusu pravzaprav sploh ni. Splača se kupiti pravo grško feto (če jo kupimo v državah EU in na njej piše »feta«, smo na pravi poti, raznim ponaredkom pa se raje izognimo. Prava feta je vsestransko uporabna. Postrežemo jo lahko surovo, kot rezani namizni sir ali v solati. Manj znano je dejstvo, da iz fete, za vite v vlečeno testo, nastane imeniten sirov burek. Z dodatkom špinače pa špinačni. Ampak najboljša feta je sveža, surova. Pokapamo jo z olivnim oljem, potresemo z origanom in postrežemo z olivami. Če dodamo še na kocke narezane kumare, paradižnik in papriko, nastane grška solata, prima priloga k mesu z žara, ki jo lahko z dobrim kruhom predelamo v samostojno jed. Lahko pa jo zgolj po pečemo in postrežemo v sendviču in podobno. Feta si je ime sposodila iz italijanščine in pomeni rezina. Okoli njej zdaj vlada edino vprašanje, ali je to zaradi tega, ker jo pred postrežbo na krožniku pač narežemo, ali zaradi tega, ker so jo nekoč rezali na kose, ki so se podali v sod s slanico. Kdove.

Testenine po atensko

Potrebujemo: 400 g sira feta, 400 g fi leja piščančjih prsi, 250 g polnozrnatih špagetov ali poljubnih drugih testenin, 3 paprike babura, 4 srednje velike zrele paradižnike, 1 ali 2 bučki, 2 korenčka, manjši kozarec razkoščičenih črnih ali zelenih oliv, 2 večji mladi čebuli, 3 stroke česna, olivno olje, zdrobljen origano, vejico zelene, šopek sveže bazilike, morsko sol, ščepec zdrobljenega čilija, 2 dl piva.

Priprava: Čebulo drobno narežemo, česen drobno nasekljamo, paradižnik, papriko in bučko operemo in narežemo na majhne kose, zeleno nasekljamo. Mesne fileje narežemo na manjše kocke. Feto narežemo na večje kocke. V lonec ulijemo malo olivnega olja in dodamo čebulo ter pristavimo. Ko če bula postekleni, dodamo česen in premešamo. Ko zadiši, primešamo paradižnik, bučko in zeleno ter počasi duši mo na majhnem ognju. Solimo po okusu. Pristavimo lonec osoljene vode za kuhanje testenin. V ponev denemo malo olivnega olja in pristavimo. Ko se segreje, dodamo papriko in jo na močnejšem ognju med mešanjem popražimo, da robovi porjavijo. Denemo jo v skledo in postavimo na toplo, v prazno ponev pa damo koščke mesa in spet pristavimo. Pražimo in občasno premešamo. Ko tekočina povre, prilijemo pivo in premešamo. Ko pivo povre in se začne meso spet peči ter dobi lepo rjavkasto barvo, ga odstavimo in vsujemo k papriki na toplo. Ko voda za kuhanje testeni zavre, vanjo vsujemo testenine in jih po navodilih na embalaži skuhamo na zob in odcedimo. Pri mešamo jim zelenjavno omako in cele ali narezane razkoščičene olive ter pustimo na toplem. Med tem močneje segrejemo isto ponev, kjer smo pekli papriko in meso, ter vanjo čim dlje vsaksebi nadevamo kocke fete. To moramo početi na močnejšem ognju, sicer se feta začne taliti, še preden se zapeče. Med tem posolimo in grobo narežemo baziliko. Ko je feta zlato po pečena (če se malo stali, nič narobe), jo odstavimo. Na krožnike nadevamo testenine z omako, nanje pa enakomerno razdelimo pečena papriko in meso ter popečeno feto. Skupaj z listnato solato postrežemo kot samostojno jed, zraven pa ponudimo belo ali rdeče vino.