Umrla zaradi preveč kokakole
Na Novi Zelandiji so potrdili, da je 30-letna Natasha Harris pred tremi leti umrla zaradi prevelike količine popite kokakole. Na dan je popila deset litrov te pijače, umrla pa je zaradi zastoja srca, ki ga je povzročilo preveč kofeina. S popito kokakolo je namreč v telo dobila trikrat večjo dozo kofeina, kot je priporočeno na dan, in enajstkrat preveliko dozo sladkorja. Njena družina pravi, da je bila mati osmih otrok naravnost zasvojena s kokakolo, saj se je, če je ni pila, začela tresti, zato je pijačo pila ves dan brez odmora. Zaradi kislin in sladkorja v pijači so ji propadli tudi vsi zobje. Patolog, ki je pregledal njeno truplo, je ugotovil, da je imela simptome srčne aritmije, in je zaključil, da je vzrok te bolezni prav v preveliki količini kokakole. Coca Cola seveda zanika, da bi bili odgovorni za njeno smrt, njena družina pa zahteva, naj bodo poslej na steklenicah kokakole opozorila, da lahko ogrozi zdravje.
Belgijske znamke z okusom čokolade
Belgijska pošta Bpost bo konec marca izdala serijo poštnih znamk, ki bo dišala in imela okus po čokoladi. Več kot pol milijona znamk je bilo natisnjenih na poseben papir, prepojen z aromo čokolade. Čokoladni okus so tudi vmešali v lepilo, tako da bo uporabnik ob lepljenju znamk imel v ustih okus po čokoladi. Pri izdelavi znamk so sodelovali raziskovalci iz Belgije, Nemčije in Švice, saj je bilo v papir zahtevno vdelati pravi vonj temne čokolade. Pet različnih znamk bo tako na najboljši način slavilo belgijsko čokolado.
Ogrožena gvatemalska kava
Gvatemala je med največjimi svetovnimi proizvajalkami kave, toda lahko se zgodi, da bo celotna letošnja letina izgubljena. V državi je namreč začela razsajati plesen, ki je že okužila 70 odstotkov vseh nasadov kave. Zato je gvatemalski predsednik Otto Molina Perez (na sliki) razglasil stanje nacionalne katastrofe in odobril štirinajst milijonov dolarjev pomoči kmetom, da bi zajezili bolezen, ki napade liste kavovcev, zaradi česar sčasoma propadejo. Če bolezni ne bodo omejili do aprila, bo verjetno propadel tudi pridelek prihodnjega leta. To pa bi v državi, kjer je 700.000 ljudi zaposlenih v kavni industriji, pomenilo pravo katastrofo. Z boleznijo se spopadajo tudi v Hondurasu, Panami, Salvadorju in Kostariki, kjer je okuženih 60 odstotkov nasadov. V kolikor bi propadle letine v vseh teh državah, bo cena kave na svetu močno poskočila.
Polovica hrane gre v smeti
Po najnovejših podatkih britanske Institution of Mechanical Engineers vsako leto zavržemo dve milijardi ton hrane. Pri tem so vzroki različni. Veliko hrane sploh ne pride do potrošnika, ker ne ustreza standardom, ki jih zahtevajo smešni predpisi Zahoda. Ocenjujejo, da je take hrane do 30 odstotkov. V to štejejo vse kumare, ki niso dovolj ravne, in vso špinačo, ki ni dovolj zelena, da bi lahko končala na policah blagovnic. Polovico zavržene hrane pridelajo potrošniki, ki že kupljeno hrano namesto na krožnik odložijo v smeti. Razlike med narodi so velike – Britanec na leto v smeti vrže povprečno 115 kilogramov hrane, Nemec le petnajst. Zato inženirji, ki so objavili poročilo, pozivajo vlade in Združene narode, naj takoj ukrepajo, da bi spremenili navade ljudi. Verjetno pa največ lahko naredi vsak sam.
