Rezervirajte mizo za prihodnje leto
Restavracije si v lovu za gosti v recesiji izmišljajo najrazličnejše trike. Tako so britanske trendovske restavracije ugotovile, da svojo podobo in število gostov lahko povečajo, če imajo odprto posebno linijo za rezervacije, ki pa je nenehno zasedena. S tem pri gostih vzbujajo občutek, da so tako popularne, da je težko dobiti mizo. Vse več restavracij najema piarovske svetovalce, ki skrbijo za nenehno povpraševanje po mizah in ustvarjajo občutek, da je gost izbranec že samo zato, ker je dobil mizo. Uporabljajo vse nove medije, da so morebitne stranke nenehno prek SMS-sporočil ali Twitterja obveščene, ali se je morebiti v zadnjem hipu sprostila miza za pozno kosilo ob petih. Vse modne restavracije imajo tudi čakalne liste, tako da lahko mizo rezervirate za eno leto vnaprej.
Najboljša kuharica na svetu je Italijanka
Vrhunski kuharji so navadno moški, ker naj ženske ne bi imele dovolj časa, da bi poleg družine nadzorovale še kuhinjo. Toda na svetu je kar nekaj vrhunskih kuharic, ki dokazujejo, da je to mogoče. Med njimi je tudi naša Ana Roš iz kobariške Hiše Franko. Zato vsako leto v okviru St. Pellegrinove lestvice najboljših restavracij na svetu razglasijo tudi najboljšo kuharico. Letos je to Italijanka Nadia Santini (na sliki), prva Italijanka, ki si je prislužila tri Michelinove zvezdice, in že od svojih kuharskih začetkov vodi družinsko restavracijo Del Pescatore v Canneto sull'Oglio, 35 kilometrov od Mantove. V restavracijo se je primožila, saj že štiri generacije pripada moževi družini, tako da je bila njena prva učiteljica kuhanja tašča. Morebiti tudi zato slovi restavracija po domačnosti in inovativni tradicionalni italijanski kuhinji. Lani je naslov osvojila Španka Elena Arzak, leto prej pa Francozinja Anne-Sophie Pic.
Belgijci bi zaščitili svojo čokolado
Vsi vemo, da so ene najboljših čokolad na svetu belgijske. Tudi zato so belgijski proizvajalci čokolade vlado pozvali, naj zaščiti njihov izdelek v Evropski uniji. Prepričani so namreč, da je belgijska čokolada, še posebno pralineji, tako enkratna in pomembna, da si zasluži enako zaščito kot parmski pršut, francoski šampanjec in kranjska klobasa. Zato želijo, da bi se lahko ime »belgijska čokolada« uporabljalo le za njihove izdelke. S tem naj bi preprečili, da bi posnemovalci slavnih belgijskih pralinejev za poimenovanje ali opis izdelkov lahko uporabljali izraze, ki spominjajo na Belgijo. Največji ponarejevalci belgijske čokolade so Kitajci, saj je kitajski trg najhitreje rastoči čokoladni trg, ki se bo v prihodnjih letih še povečal za polovico, saj Kitajec sedaj pojedo le sto gramov čokolade na leto, v prihodnosti pa naj bi se približali šestim kilogramom, kolikor jih na leto poje povprečen Evropejec.
