Posebnost kataloga niso zgolj kratke simpatične predstavitve posameznih občin in značilnosti njihovih kulinaričnih specialitet. Pri vsaki občini bralec naleti tudi spisek gostiln in ponudnikov, kjer te jedi lahko poskusi oziroma jih kupi.
Katalog je natisnjen v 20.000 izvodih v štirih jezikih. Kulinarični pregled osrednje Slovenije je možno prebrati v slovenščini, angleščini, italijanščini in nemščini. Brezplačno ga je možno dobiti v turistično-informacijskih centrih v Ljubljani in v vseh občinah, ki se v katalogu predstavljajo s svojimi dobrotami.
Zanimalo nas je, ali imajo kulinarične dobrote Osrednje Slovenije skupno rdečo nit. Janez Bogataj pravi, da bi o rdeči niti jedi iz te regije težko govorili. »Rdečo nit je težko opredeliti, ker je Osrednja Slovenija tudi zelo raznolika. Edina rdeča nit, ki jo vidim, je ta, da smo poskušali oživiti nekatere jedi, ki so bile že zelo pozabljene. Na drugi strani pa smo poskušali na osnovi kulinarične dediščine posamezne občine ponuditi nekaj jedi, pripravljenih na bolj sodoben način. Ne gre torej za muzeologijo kulinarike, ampak za sodobno interpretirane jedi.«
Ob predstavitvah kulinaričnih ponudb posameznih delov Slovenije se sicer vedno znova postavi vprašanje, ali Slovenci svojo kulinarično dediščino in tradicionalno ponudbo sploh dovolj dobro poznamo. Janez Bogataj odkimava. Ko je bil podoben katalog za celo Slovenijo v zadnjih dveh letih že dvakrat ponatisnjen, so ga ljudje takoj pograbili, ko so ga dobili pomoljenega pod nos, spominja.
»Zelo slabo poznamo lastne vrednote in posebnosti, med njimi tudi kulinarične, torej jedi in pijače. Neštetokrat postavim vprašanje, kaj je to medica, pa ljudje ne znajo niti tega opredeliti. Mislijo, da je to tisto, kar pijejo za novo leto, na novoletnih sejmih. Ta katalog ni samo informativno-promocijskega značaja za tuje turiste. Pomen kataloga je tudi v tem, da bodo prebivalci osrednje in celotne Slovenije spoznavali kulinarične značilnosti posameznih občin,« zaključuje Bogataj.