Proja v srbščini pomeni proso, zato domnevajo, da so prvotno projo delali iz prosene moke. Osnovna oblika kmečke proje je le iz koruzne in pšenične moke, vode, soli in svinjske masti. Tako nastane trda, dolgo obstojna pogača, ki se uporablja namesto kruha. Bolj sofisticirane oblike imajo jajca, v proje za slavja pa se vmešajo kajmak in ocvirki. Taka pogača se imenuje užiška proja.
Čeprav je proja kmečka jed, je bila zelo popularna v petdesetih letih 20. stoletja, ko so jo pripravljale tudi beograjske gospodinje. V nuji tudi meščani jedo koruzo. Proja je postala popularna jed za zajtrk, saj skupaj z jogurtom želodec napolni vsaj do kosila. Je pa tudi obvezen del praznične mize, saj je navsezadnje tradicionalna srbska jed. Ker so ugotovili, da je poleg vsega proja tudi zdrava prehrana, je postala modna jed, ki se je razvila v najrazličnejše oblike, tudi v take s špinačo ali v mafine za otroke.
