Klasičen sendvič francoskih bistrojev
V Franciji je poseben celo navaden sendvič s šunko in sirom. Hrustljavi gospod, kot bi se v prevodu reklo sendviču croque-monsieur, namreč ni nič drugega kot dva kosa kruha, vmes šunka in ementaler ali gruyere, vse skupaj pa na hitro popečeno na maslu. Toda odkar se je sendvič kot hiter prigrizek okoli leta 1910 pojavil v pariških bistrojih, je veliko bolj fin kot navaden toast s šunko. Verjetno ga posebnega naredi prav maslo. Legenda pravi, da je sendvič nastal tako, da je delavec po nesreči pustil na vročem radiatorju vrečko s sirom, kruhom in maslom. Ko je prišel domov, je ugotovil, da se je vsebina vrečke stopila in spremenila v okusen sendvič. Malo verjetno je sicer, da je to resnica o nastanku najbolj slavnega bistrojskega sendviča, a neizpodbitno je, da je croque-monsieur še ena izmed jedi, ki se pojavljajo v drugem romanu slovita cikla Iskanje izgubljenega časa Marcela Prousta. Da pa bi bili Francozi enakopravni, so si izmislili tudi croque-madame, hrustljavo damo: na sendvič dodajo še pečeno jajce, ki naj bi spominjalo na damske klobuke. Sendvič obstaja tudi v drugih različicah, denimo kot croque provençal, provansalski hrustljavček, s paradižnikom, ali croque norvégien, norveški hrustljavček, z lososom, v francoskih restavracijah McDonald'sa pa ponujajo croque mcdo.