Največ, 95 odstotkov vse svetovne proizvodnje, ga pridelajo v zahodni Afriki. Glede na zgodovinske zapiske tam jam gojijo že od 16. stoletja dalje. Evropski kolonizatorji so jam iz Afrike prenesli v Latinsko Ameriko in na Karibe.
V afriških kulturah, kjer je jam glavno živilo, ga povezujejo s plodnostjo in ga častijo. Najlepše in največje gomolje so navadno podarili poglavarjem vasi in kraljem, redno ga tudi darujejo umrlim prednikom, kmetje, ki pridelajo najlepši jam, so posebno čislani. Na Tongi, pacifiškem otoku, so stara imena za mesece in dneve povezana z rastjo in žetvijo jama.
Čeprav s pojmom jam včasih imenujejo tudi sladki krompir, ne gre za isto rastlino. Kljub temu da gre za tropske kraje, se jam lahko uskladišči v začetku deževnih dob, tako da ne podleže gnitju.
Surovi jam ni primeren za uživanje, sok svežega jama pa celo lahko povzroči kožno alergijo. Toda kuhan, pečen in ocvrt je odličen. Ker je jam sladkega okusa, iz kuhanih gomoljev pripravljajo tudi sladice. Lahko ga tudi posušijo in zmeljejo v moko.
