Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Daj nam danes naš vsakdanji nadomestek

Med najbolj znanimi čudeži, ki jih razlaga Sveto pismo, so tisti, ko Jezus pomnoži ribe in kruh, in čudež, ko vodo spremeni v vino. Hrane je bilo pred dva tisoč in več leti premalo, zato so čudeži božjega sina še kako dobro deli. Čeprav razlagalci trdijo, da je pravo sporočilo omenjenih del pravzaprav klic k prijateljstvu in tovarištvu, k deljenju hrane – deček je imel pet ječmenovih hlebcev in dve ribi, nasitil pa naj bi s pomočjo čudeža, kakšnih pet tisoč mož. Porcije so bile torej izredno majhne, a hrana je bila še vedno enaka.

(Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Kakorkoli že, tudi nekaj sodobnejša zgodovina Ljubljane ima zaradi ponarejene hrane kar nekaj zgodb, najbolj znana je tista, da so lažnive peke, ki so prodajali prelahke hlebce kruha, če so jih dobili, namakali v Ljubljanici. Nadomestki? Ni še dolgo tega, ko smo namesto kave pili projo ali cikorijo, navsezadnje še danes poznamo brezkofeinsko kavo ali brezalkoholno pivo, ki seveda nimata enakih učinkov, je pa res, da je na etiketah to dobro označeno. Ne tako kot pri lazanjah in tortelinih. Hrana, ki je na videz podobna pravi, je navadno stvar revnih časov. Pa se ne bomo več vračali globoko v zgodovino, primer, ki je bližje, se veže na Severno Korejo. V devetdesetih so imeli hudo lakoto in čeprav njihovi vesoljski in nuklearni programi niso zamrli, je zamrla proizvodnja kruha. Od leta 1994 do leta 1998 je zaradi lakote in z lakoto povezanih bolezni umrlo neugotovljivo število Korejcev. Najvišje številke so bile blizu štirih milijonov. So pa izčrpani državljani edine prave komunistične države na planetu premeteno izumili nadomestek za kruh. Iz zemlje in nekaj malega pšenice so si pekli hlebčke in mnogi so, enako kot njihov jedrski program, preživeli. Ponarejena hrana, ki jo ponujajo pri nas, navadno ni bila tako nekakovostna. V času, ko je umiral tovariš Tito, je v trgovinah že začelo marsičesa zmanjkovati. Čokolado so zamenjale sladkorne tablice. Kaj hočemo, država še za uvoz kakava ni imela denarja. Je imela pa eno največjih armad na svetu. Armada je najraje jedla Gavrilovićev »doručak« iz različnih mesnih in mesu podobnih večno obstojnih sestavin. Na moji prvi vojaški konzervi je bil leta 1981 datum izdelave – 1959. Konjsko meso bi bilo v tistem primeru še najmanjši problem. A človek se iz takšnih krajev hitro vrne domov, kjer ga čakajo bolj urbane legende kot resni podatki o kršitvah napisanega na etiketi. Pravijo, da so pred leti na Dolgem mostu zaprli gostilno, ko so v golažu našli ostanke potepuških živali. Podobno, pravijo, naj bi se zgodilo tudi na Gorenjskem, kjer so našli v porciji kalamarov namesto lignjev, kravja vimena, ali v neki drugi gostilni, kjer so ponudili vampe, češ, da so lignji. Toda izkušeni jedci opozarjajo na vsebino mesnih burekov in polnjenih paprik, moja družba pa na vsebino pomladanskih zvitkov v kitajski restavraciji, ki je bila nekoč v samem središču Ljubljane. Namesto mesa so našli v notranjosti krajšo vrv in košček lupine lubenice. Inkriminirani pomladanski zavitek je bil zastonj, drugo pa je bilo treba plačati. Kar je logično, navsezadnje tudi hrenovke in tlačenke niso iz najboljših delov mesa, pa jih vseeno računajo kot pravo meso.

Povezani članki
Konjsko meso prvič odkrili tudi v lazanjah na Madžarskem in Slovaškem Zdravje

Konjsko meso prvič odkrili tudi v lazanjah na Madžarskem in Slovaškem

Afera s konjskim mesom se je razširila še na Madžarsko. Nedeklarirano konjsko meso so namreč odkrili v lazanjah, ki jih je v državo uvozilo dansko podjetje Nowaco, proizvedla pa družba Tavola iz Luksemburga. V lazanjah podjetja Nowaco so konjsko meso danes odkrili tudi Več »

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Nagradna igra

Katero slovenska restavracija je doslej edina dosegla uvrstitev med 100 na svetu na prestižni San Pellegrinovi lestvici?

  1. JB Ljubljana
  2. Pikol Nova Gorica
  3. Kendov dvorec Idrija
  4. Rožmarin Maribor
  5. Še nobena

Odgovore pošljite do torka, 2. julija 2013 na nagrade.kulinarika@dnevnik.si.

Nagrada je knjižna kulinarična uspešnica.

Anketa Arhiv anket