S spremembami želi ministrstvo ščititi potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina (s povečanim nadzorom), pridelovalce grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco.
Obvezna prijava letnega pridelka in zalog
Predlagane spremembe so dogovorjene z Vinsko družbo Slovenije, Združenjem družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije in Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, predlog novele zakona pa bo v javni razpravi do 20. julija, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Leta 2006 sprejeti zakon o vinu med drugim za vse pridelovalce, ki obdelujejo vsaj 0,1 hektarja vinograda ali pridelek tržijo, določa obvezo prijave letnega pridelka in zalog.
Med 17 in 18.000 hektarjev obdelanih vinogradov
Ocenjuje se, da je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 hektarjev obdelanih vinogradov, v register pridelovalcev grozdja in vina pa je vpisanih dobrih 16.000 hektarjev, pri čemer se pridelek prijavlja iz 13.500 hektarjev. Glede na te podatke je pridelek z ostalih površin neevidentiran in lahko njegovo količino le ocenijo.
Večina neevidentiranega pridelka naj bi bila namenjena lastni porabi, nekaj pa ga gre tudi v promet brez predpisanih listin in ustrezne označitve (predvsem preko gostinskih obratov). Ta del pridelka povzroča neravnovesje na trgu in nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina, poudarjajo na ministrstvu.
Nadzor nad prometom z vinom v gostinskih obratih
Z namenom povečanja prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina, predlog novele zakona o vinu daje vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, veča kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije.
Novela bo v javni razpravi do 20. julija.
