Drugi odstavek 72. člena ZDen naj bi denacionalizacijskim upravičencem omogočal zahtevati odškodnino zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja od dneva uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja, upravičenci po ZIKS pa naj bi imeli pravico do take odškodnine le od dneva vložitve zahtevka za povrnitev škode pri ministrstvu za pravosodje, kar naj bi povzročalo neenakost med upravičenci do povrnitve škode.
Ustavno sodišče je 145.c člen ZIKS že presojalo, vendar ne iz razlogov, navedenih v novih pobudah. V prejšnji zadevi se je presoja člena nanašala na izključitev odškodninskih zahtevkov zaradi izgubljenega dobička v času od zaplembe dalje in na uravnoteženje poprav krivic zaradi podržavljanja premoženja na način, ki pomeni omejitev pravice do povračila škode iz naslova zaplembe premoženja za celotno obdobje po podržavljenju, tokrat pa se nanaša na enakopravnost pravnih položajev upravičencev do povrnitve škode po Zden in ZIKS.O ustavnosti odškodnin za zaplenjeno premoženje
Ustavno sodišče je sprejelo pobudi za oceno ustavnosti 145.c člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS), ki naj bi po mnenju pobudnikov upravičencev, ki uveljavljajo svoje zahtevke po določbah ZIKS - denacionalizacijske upravičence, ki so bili po vojni obsojeni - postavljal v slabši položaj kot upravičence, ki uveljavljajo vračilo podržavljenega premoženja po zakonu o denacionalizaciji (Zden). Ustavno sodišče bo o pobudi odločalo v nadaljnjem postopku, za presojo pa se je odločilo kljub temu, da je ustavnost 145. člena ZIKS že presojalo, saj je razlog izpodbijanja drugačen kot v prejšnjem primeru.