Koliko hrane lahko samo po sebi pridela zemljišče brez obdelovalca? Problem samooskrbe je, da ni kmetov, predvsem ne mladih, zato se nam kmetijska zemljišča zaraščajo. Pika. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije smo v obdobju od 2002 do 2011 urbanizirali 658 hektarjev površin. Na drugi strani je v zaraščanju 1995 hektarjev, hkrati pa so se površine vinogradov, intenzivnih sadovnjakov, hmeljišč in travnikov zmanjšale za 6295 hektarjev!
Treba je izboljšati poslovno okolje za slovenske kmete, ne pa šteti hektarje – začenši z ureditvijo statusa kmetije prek zmanjšanja birokratskih ovir, ureditve davčne zakonodaje do poenostavitve gradnje kmetijskih objektov. Prav ste prebrali! Občutek imam, da z vsemi uredbami na koncu koncev gradijo in legalizirajo vsi – razen pravih kmetov, torej tistih, ki od kmetijstva živimo, in za širitev dejavnosti, za kar bi plačali še več davkov in prispevkov, potrebujemo kmetijske objekte.
Moj primer: šesto leto čakam na gradbeno dovoljenje za graditev kleti! Nekateri razlagajo, da potrebuješ 350 trsov in zlahka gradiš kjer koli in kar koli. Sam imam sedem hektarjev vinogradov in približno 36.000 trsov, a ne morem graditi! Ker sem odvisen od prodaje vina in ker ne morem večno hraniti vina pri prijateljih in sorodnikih, sem začel razmišljati, da bi zgradil klet v Italiji. Tako bom nemara osebno v slovensko statistiko dodal okoli deset hektarjev zemljišč v zaraščanje, res pa je, da ne bom pozidal 1000 kvadratnih metrov površin. Škode torej ni?
