S sladkimi pijačami povprečen otrok popije na tisoče kalorij vsak teden. Pasti se skrivajo v večini plastenk, ki jih, včasih celo prepričani o njihovih blagodejnih in zdravilnih učinkih, tako radi kupujemo. Če v kozarec vode stresemo deset žlic sladkorja, bo žlica zaradi gostote skoraj stala pokonci, otrok pa bo pijačo označil kot ogabno in presladko. A vendar je v večini pijač, ki jih vsak dan uživamo, količina sladkorja približno tolikšna. Krivi smo odrasli – starši, ki v prehitrem tempu življenja malomarno prezremo pasti sladkih kalorij, ki jih skriva naša in predvsem otroška vsakdanja hrana.
Ko se vrnem domov, izpraznim hladilnik in omare ter skrbno (prvič) prebiram drobno natiskane črke na škatlah, škatlicah in lončkih. Vpliva na zdravje večine sicer ne razumem, zato odprem računalnik. Sledi izreden družinski sestanek, ki na nejevoljo otrok določi nove smernice v prehrani družine Kramar-Roš. Na vprašanje, zakaj moramo nutello nadomestiti z domačo marmelado, če je slednja tudi sladka, pa raje nisem odgovorila.
Svit in Eva Klara sta sicer zelo drobna, športna otroka, ki raje jesta naravni jogurt kot sadnega in ki ju čokolada in bomboni, ki ležijo na dnu omare še od predlanskega božiča, sploh ne zamikajo. Doma nimamo sladkih pijač, za žejo v vodo zmešamo cedevito. Cedevito? Pasti so torej na vsakem koraku. Ne pozabite, Tito je nekoč rekel, da so otroci naše največje bogastvo. Zato jim kuhajmo – dobro!
