Italijanski primer, ki so ga v letošnjem letu zaznamovali štirje smrtni grehi - pohota, pohlep, jeza in napuh, bo tako v novo leto vstopil z grenkim priokusom, da v lastni državi vendarle ne obožujejo vsi državljani. "Vse imam rad, vsem želim le najboljše. Ne razumem, zakaj me tako sovražijo," je po napadu dejal Berlusconi svojemu tiskovnemu predstavniku vlade Paolu Bonaiutiju. Čeprav se je 42-letni napadalec italijanskemu premierju skoraj nemudoma opravičil za napad, je sprožil slap pohval, ki so napad pozdravile in celo pozivale k novim. V skupino na socialni mreži Facebook, ki je pozivala k umoru Berlusconija, se je po napadu včlanilo več kot 16 tisoč uporabnikov. Policisti pa so nato aretirali še 26-letnika, ki je poškodovanega Silvia poskušal napasti kar v bolnišnici.

Pohota: "I love Papi"

Po potresu v L'Aquilli meseca aprila, ki je terjal kar 600 smrtnih žrtev, se tla pod Berlusconijevimi nogami niso prenehala tresti. Za škandalom, ki je izbruhnil, ko se je premier udeležil rojstnodnevne zabave osemnajstletne manekenke Noemi Letizie, so novice o razuzdanem spolnem življenju Berlusconija v italijanskih in svetovnih medijih pojavljale skoraj dnevno. Po udeležbi zabave je Berlusconijeva žena Veronica Lario, z obrazložitvijo, da ne "more živeti s človekom, ki ima rad mladoletnice", po 30 letih zakona vložila zahtevek za ločitev.

Med pranjem umazanega perila v javnosti pa so na dan pričele curljati tudi informacije o Berlusconijevih razuzdanih zabavah, na katere so bila povabljena dekleta na poziv, ki so bile "za spolne usluge plačane". Premier je obtožbe vztrajno zanikal, glede moških, ki plačujejo za spolne usluge pa je dejal: „Nikoli nisem razumel zakaj drugi v tem vidijo zadovoljstvo, če zamudijo užitek lova."

Dekleta naj bi najemal Gianpaolo Tarantino, poslovnež iz Barija, Berlusconi pa se je po objavi fotografij zabav in posnetkov, na katerih se sliši pogovore med premierjem in dekleti na poziv, branil, da so bile pripadnice nežnejšega spola poslovneževe prijateljice. Poleg spolnih igric naj na zabavah ne bi manjkalo tudi drog. "Jaz nisem svetnik," se je nazadnje branil Berlusconi, katerega so dekleta ljubkovalno klicala "očka".

Jeza: "Dovolj je tega. Pojdite k vragu! To je obrekovanje in dezinformiranje bralcev. Ne bom imel več tiskovnih konferenc."

Silvio Berlusconi se je v spore zapletel tako s tujimi kot domačimi mediji. Zaradi poročanja o njegovih spodrsljajih, ko je na vrhu G20 s svojim vedenjem razburil kraljico Elizabeto II. in ko je zaradi telefonskega pogovora vznejevoljil nemško kanclerko Angelo Merkel, aferah in škandalih ter "neprimernih izjavah" je italijanski premier napovedal že več tožb in hkrati medijem zagrozil z molkom: "Ne bom več govoril z vami. Jaz delam v prid Italije, medtem ko vi počnete nasprotno."
Ob izbruhu spolne afere je Berlusconi italijanske medije obtožil, da so "polni smeti in laži". "Napak medijev me ne bo pretresel, s svojim delom bom nadaljeval," je vztrajal Berlusconi ob vsaki novi zgodbi o njegovi vpletenosti v spolno afero.

Zaradi obrekovanja, napačnega prikazovanja v "vdora v zasebnost" je Berlusconi vložil več tožb zoper italijanske in tuje časopise  v medijski vojni pa je napadel tudi Dina Boffa, urednika glasila italijanske katoliške konference, zaradi česar ga je za nekaj časa "na hladno" postavil Sveti sedež.

Berlusconi je medije okrivil za skoraj vse, poleg blatenja njegovega imena in uničevanja ugleda Italije v tujini, jih je obtožil tudi za poglabljanje krize v državi. V začetku letošnjega leta, ko so si vsi ostali svetovni voditelji grizli nohte in iskali rešitve, je Berlusconi dejal, da mediji po državi širijo pesimizem, zaradi česar je kriza videti hujša, kot je v resnici.

Zaradi Berlusconijevega vmešavanja v medije so italijanski novinarji, opozicijske skupine in predstavniki delavskih sindikatov oktobra organizirali protest, katerega se je udeležilo kar 150 tisoč ljudi.

Italijanski primer je zaradi nesupešne borbe z domačimi mediji poskušal rešiti problem z "napačnim poročanjem" v tujih medijih in v ta namen ustanovil posebno enoto »za boj proti hudobnemu tisku«. Namen slednje je spremljanje poročanja tujih medijev "od Japonske do Peruja" in jim odgovarjati s "pravo resnico". Berlusconi je namreč prepričan, da so tuji mediji žrtve "protiberlusconijevske kampanje italijanskih časopisov in levičarskih politikov, ki jih vodi Napolitano osebno."

Pohlep: Premier ostal brez imunitete

Revija Forbes je leta 2008 Berlusconijevo premoženje ocenila na 6,4 milijarde evrov in ga uvrstila na tretje mesto na seznamu najbogatejših Italijanov. Berlusconi, ki ima v lasti več medijev in nogometni klub AC Milan, pa je pred kratkim ostal brez imunitete, saj je zakon, ker je bil v neskladju z ustavo, razveljavilo ustavno sodišče. Vsi sodni procesi, ki so bili zaradi imunitete ustavljeni, pa se bodo zaradi tega lahko nadaljevali. Berlusconiju so tako že začeli soditi zaradi korupcije in davčne goljufije ter poneverbe pri nakupu pravic za predvajanje ameriških filmov s strani njegove televizijske mreže Mediaset v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Razveljavitev zakona je Berlusconija spravila v precej slabo voljo, zato je hitro poiskal krivce: "Vsi veste, na kateri strani stoji šef države: sodnike ustavnega sodišča so imenovali trije predsedniki države, ki pripadajo levici."

Pred kratkim pa je bilo razkrito, da je Berlusconi tudi pri svoji politični karieri uporabljal "veze in poznanstva", tudi pri tistih, proti katerim je kot premier napovedal boj – mafiji. Na oblast naj bi mu pomagala mafijska družina Cosa Nostra, kar je med Italijani zanetilo burne odzive in sprožilo "vijoličasto revolucijo".

Napuh: "Jaz, da sem bolan? Glede na to, kar sem storil v zadnjih 15 mesecih, sem kvečjemu superman."

Silvio Berlusconi je politik, ki se izrazito ukvarja s svojo podobo, ob tem pa se osreotoča predvsem na svojo zunanjost, saj želi ohraniti glamurozni videz večnega mladeniča. Il Cavaliere (Vitez), kot ga imenujejo Italijani je že dvakrat »legel pod kirurški nož«. Prvič si je dal popraviti oči, drugič pa vsaditi lasne vsadke. Poleg rednega barvanja svojih las pa naj bi uporabljal tudi ličila.

Vendar pa napuh italijanskega premiera ne odraža samo njegova zunanja podoba, pač pa ga je možno opaziti tudi v njegovih pikantnih izjavah. Italijanski premier je v začetku tega leta šokiral svetovno javnost z izjavo o novem ameriškem predsedniku Baracku Obami: "Tudi jaz bi bil tako zagorel, če bi se več sončil." Kasneje, ko je spoznal Michelle Obama, je dodal, da par sončne žarke najbrž "lovi" skupaj, saj je tudi ona lepo zagorela. Na zborovanju italijanskih konzervaticev pa je o Obami še dejal: „Ni tako nepremišljen, kot smo nekateri in rečemo vse, kar nam pride na pamet. Ob tem smo se vprašali, ali res ve, kaj počne, ali pa je samo nekdo, ki zna dobro brati."

Predsedniku sosednje države Nicolasu Sarkozyju je na srečanju dejal, da mu je "dal žensko". Na vrhu G20 pa je s svojim nepremierim vedenjem celo vznejevoljil britansko kraljico Elizabeto II. Opozicijski poslanki Rosy Bindy je dejal, da je "bolj lepa kot pametna", kar je sprožilo val podpisovanja peticije za dostojanstvo žensk. V središču pozornosti pa se je znašel tudi med obiskom pri nemški kanclerki Angeli Merkel, ko je pred simboličnim sprehodom voditeljev držav čez most iz Kehlna v Strasbourg zaradi telefonskega klica ostale zbrane pustil čakati.

Na vprašanja o svojem zdravstvenem stanju Berlusconi ponavadi odgovarja vzvišeno: "Jaz, da sem bolan? Glede na to, kar sem storil v zadnjih 15 mesecih, sem kvečjemu superman." Glede sojenj, s katerimi se mora ukvarjati pa zatrjuje, da tudi v primeru, če bo spoznan za krivega, ne bo odstopil in dodaja: "Nenazadnje vsi vedo povedati, da močnemu in trdnemu Silviju Berlusconiju, ki ima jajca, ni enakega".

Italijanski premier je sicer že večkrat potožil nad tem, kako težka je njegova služba: "Kar delam, se mi gnusi. V politiki sem zgolj iz občutka odgovornosti. Obupan sem." Kasneje je še razložil, zakaj ostaja na premierskem položaju: "To kar delam, delam zaradi občutka žrtvovanja. V resnici mi sploh ni všeč. V nobenem pogledu. Velikokrat se moram ukvarjati z umazanimi posli, nesramnim tiskom. Težko je biti odgovoren za vodenje države kot je Italija." Kljub temu pa je prepričan, da ga državljani še vedno podpirajo. "Italijani me imajo radi prav takšnega, kakršen sem. Velikodušen, iskren, zvest in zanesljiv. Zato se ne bom spremenil," je 72-letni premier poudaril italijanskim medijem.