Gre za priredbo grafičnega romana Le Bleu Est Une Couleur Chaude francoske avtorice Julie Maroh, scenarij pa je Kechiche napisal s svojo stalno sodelavko Ghalio Lacroix. Režiser je na platnu poustvaril epsko (175 minut) in obenem intimno zgodbo, ki spremlja odnos lezbičnih deklet od prvega srečanja do njunega razhoda. O filmu se je že veliko pisalo, prav toliko kot o vsebini pa se je od premiere naprej pisalo tudi o precej realističnih prizorih spolnosti, ki so očitno vzburili mnoge kritike in gledalce.
Kot je povedal režiser, ni želel povedati ničesar napadalnega o homoseksualnosti. »Nisem je skušal opredeliti, prav tako si med procesom snemanja nikoli nisem dejal: Da, ampak to sta dve ženski… Bolj se mi je zdelo, da pripovedujem zgodbo o paru. Ni se mi zdelo potrebno govoriti specifično o homoseksualnosti, še zlasti ker bi bil najboljši način – če bi že moral načeti diskurz o tej temi – posneti jo kot katero koli ljubezensko zgodbo, z vso lepoto, ki jo vsebuje.« nr
