Besedilo preizprašuje, kaj se zgodi, ko zaljubljenost mine in ljubezen izgine. Predstava Zapiranje ljubezni je po besedah ustvarjalcev zgodba o paru, ki poskuša končati in zapreti skupno zgodbo. Odlična igralca Pia Zemljič in Marko Mandić, par tudi izza odra, bosta na odru zaključevala svoj ljubezenski in partnerski odnos. Lika, ki skozi jezik in gibanje med seboj gradita bodečo žico iz besed, se bosta poskusila rešiti iz vrtinca, v katerega ju je potegnilo in v katerega vlečeta drug drugega.
V izvirnem besedilu je ljubimcema ime Stan in Audrey (tokrat v skladu z avtorjevo zahtevo Marko in Pia), igrata ju francoska igralca Stanislas Nordey in Audrey Bonnet, na osnovi katerih je Rambert ustvaril svoja dramska lika. Po besedah Ivice Buljana je tema te »banalne« tragedije ljubezen. »Čeprav Pia in Marko nista tragična junaka, temveč običajen par, ki se med krizo utaplja v vsakdanjih življenjskih težavah, dogajanje za igralca in gledalce ni vseeno nič manj boleče in nasilno od tistega v tragedijah. Redko katero sodobno besedilo nas zadeva tako neposredno in kljub prozaičnosti prodre do najskrivnejše globine bistva.«
Na vprašanje, v čem je skrivnost privlačnosti Zapiranja ljubezni, Buljan odgovarja: »To je čista ljubezenska zgodba v času, ko čiste ljubezenske zgodbe niso več mogoče, ko se jih spominjamo kot izgubljenih ostankov preteklosti. Kolektivne sanje zahodnega človeka so, da je zaradi smrti ljubezni mogoče umreti. V življenju pa vidimo, da to smrt vsi preživimo. Ljubiti 'za vedno' kot v velikih zgodbah ni lahko. Tega so zmožni junaki, mi, običajni smrtniki, pa skušamo intenzivnost 'prave ljubezni' vedno znova oživljati in jo zato nenehno pomnožujemo.« nr
