Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Danes naokoli: torek, 2. novembra

Ljubljana - 

William Shakespeare: Romeo in Julija - MGL. Ob 19. uri. (Foto: Barbara Čeferin)

GLASBA

Ljubljana

3MA

Koncert etno glasbe v okviru cikla Glasbe sveta '10 in Cankarjevih torkov. Nastopila bo zasedba 3MA, ki jo sestavljajo Rajery (valiha), Ballaké Sissoko (kora) in Dris El Maloumi (ud). Kot je zapisal Zoran Pistotnik, so 3MA mnogo več kot geografski in kulturni lok, ki povezuje skrajna severozahod in jugovzhod Afrike v eno. Skupaj so ustvarili povsem nov transetnični in s tem transkontinentalni izdelek, ki brez dodatnih pojasnil deluje sam zase potrebuje samo neobremenjeno poslušanje. Cankarjev dom. Klub CD. Ob 20.30.

Bluetrain

Koncert improvizirane jazz glasbe. Nastopila bosta Andrej Vernik (saksofon) in Marko Petrušič (klaviature). Sledil bo Celični Etno jam. Vstop prost. Hostel Celica. Ob 21. uri.

Arabrot, Bile Eater, It's Everyone Else

Koncert. Nastopili bodo norveška skupina Arabrot ter domači zasedbi Bile Eater in It's Everyone Else. AKC Metelkova mesto. Klub Gromka. Ob 22. uri.

ODER

Ljubljana

Boštjan Tadel: Ponudba in povpraševanje

Režiser Janusz Kica. Dramaturginja Mojca Kranjc. Scenografinja Slavica Radović Nadarević. Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov. Nastopajo Aljaž Jovanović, Nina Ivanišin, Gregor Baković, Silva Čušin, Alida Bevk, Zvezdana Mlakar, Klemen Slakonja, Romana Vengust k.g., Polonca Ribič k.g., Tadej Osvald k.g./ Peter Martinčič k.g., Veronika Drolc, Marijana Brecelj, Matjaž Tribušon, Ivo Ban. V Ponudbi in povpraševanju se skupaj znajdejo družini (nekdanje) po rangu tretje osebnosti CK ZKS in ministra za zdravje v bolj desni vladi samostojne Slovenije, progresivni pevski zbor s cerkvenimi koreninami, krščansko-socialistični sindikalist, mednarodno izjemno uspešna investitorka in duhovno ter telesno čudežno obdarjena receptorka zasebne klinike. V igri so mlada ljubezen, ministrski položaj, denar in skrivnostna, smrtno nevarna bolezen. Preprosto rečeno, gre za temeljne reči. In za srečanje oseb, ki le redko pridejo skupaj, kar omogoča neobičajne žanrske posege in kljub temeljnim rečem v glavnem lahkoten ton, kajti v bistvu je življenje brez zveze. SNG Drama Ljubljana. Ob 18. uri.

William Shakespeare: Romeo in Julija

Prevajalec Oton Župančič. Režiser in scenograf Diego de Brea. Dramaturginja Petra Pogorevc. Kostumograf Leo Kulaš. Lektorica Maja Cerar. Nastopajo Nika Rozman k. g., Matej Puc, Jure Henigman, Domen Valič, Jaka Lah, Bernarda Oman, Milan Štefe, Tanja Dimitrievska, Jožef Ropoša, Boris Kerč, Lotos Vincenc Šparovec. Shakespeare je prepletel osnovno zgodbo s stranskimi motivi ter vnesel v igro tudi komične elemente, ki še povečajo in poudarijo njene tragične razsežnosti. Tragedija Romeo in Julija spada med najpogosteje uprizarjana Shakespearova dela v gledališču, doživela pa je tudi vrsto priredb za film, muzikal, opero in balet. MGL. Ob 19. uri.

Maribor

Dominik Smole: Antigona

Režiser Jaka Andrej Vojevec. Dramaturginja Maja Borin. Scenografinja Vesna Blagotinšek. Kostumografinja Tina Kolenik. Skladateljica Nataša Vester Trseglav. Lektorica Metka Damjan. Nastopajo Nataša Matjašec Rošker, Vladimir Vlaškalić, Matevž Biber, Peter Boštjančič, Matija Stipanič, Miloš Battelino in drugi. Smole je Sofoklejevo mitološko zgodbo o Antigoni, ki brata Polineika pokoplje kljub kraljevi prepovedi, moderniziral in jo z izrednim pesniškim jezikom in slogovno bravuroznostjo preoblikoval v sodobno tragedijo. Radikalni premik je Smole uvedel s fizično odsotnostjo naslovne junakinje, dramske osebe pa je spremenil v nosilce sodobne filozofske misli in človeških vrednot. Antigonin upor ni več naperjen proti despotu, njena aktivnost predstavlja uresničenje vesti in duhovnih vrednot. Mali oder SNG Maribor. Ob 20. uri.

Kamnik

Ernst Lubitsch: Ko sem bil mrtev

Režiser Diego de Brea. Scenograf Diego de Brea. Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov. Avtor glasbe Jože Šalej. Oblikovalec luči Milan Podlogar. Produkcija SNG Drama Ljubljana. Nastopajo Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Šugman, Boris Mihalj. Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Ranjki Matija Pascal. Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. Kulturni dom Kamnik. Ob 19.30.

Domžale

Carlo Goldoni: Nenavadna prigoda

Prevajalec Gašper Malej. Režiser Luka Martin Škof. Dramaturg Dejan Spasić. Dramaturška sodelavkaTea Rogelj. Lektor Arko. Scenograf Miha Knific. Kostumografka Nadja Bedjanič. Avtor glasbe Mirko Vuksanović. Produkcija SNG Nova Gorica. Nastopajo Bine Matoh, Marjuta Slamič, Jože Hrovat, Helena Peršuh, Blaž Valič / Kristijan Guček, Ana Facchini, Danijel Malalan k.g.. Carlo Goldoni je v komediji z ljubeznivimi, vseskozi spravljivimi značaji napisal jo je pred 250 leti, bojda po resnični zgodbi osmešil ljudi, ki se radi vpletajo v tuja življenja in "pomagajo" bližnjim, pri tem pa tvegajo, da se bodo prej ali slej zapletli v lastno zanko. Kulturni dom Franca Bernika. Ob 20. uri.

RAZSTAVA

Ljubljana

Marko Modic: Abstrakta

Fotografska razstava v okviru 5. festivala avtorske fotografije Fotonični trenutki Mesec fotografije 2010. Marko Modic je znan po fotografijah, v katerih skuša prodreti v stvarnost in materijo ter gledalcu prikazati nov svet, ki je in hkrati tudi ni čista likovna abstrakcija. Modic je začel razstavljati v osemdesetih letih, prvo samostojno razstavo je imel leta 1984 v Cankarjevem domu, tej pa je sledilo še več kot 25 razstav doma in v mednarodnem prostoru. Sicer je že vrsto let dejaven tudi na področju slikarstva, performansa, televizijske umetnosti in videa, s katerimi pogosto nadgradi svoje fotografske razstave. Fotografski in umetniški krogi po svetu Modicu pripisujejo posebno mesto predvsem zaradi izvirnosti in barvitosti umetnin, kar je prisotno tudi na tokratni razstavi. Na ogled do 16. novembra. Galerija Kudatelje Mikado Ljubljana.

Jeffrey Silverthorne: Crossing Times

Fotografska razstava v okviru 5. festivala avtorske fotografije Fotonični trenutki Mesec fotografije 2010. Jeffrey Silverthorne velja za enigmatičnega in samosvojega avtorja, ki od začetka 70. let ubira samostojno pot v fotografiji. Fotografski in umetniški svet je pred skoraj 40 leti šokiral s serijo Morgue Work; s prizori trupel ljudi, ki so umrli v nenavadnih okoliščinah. Provokativna je tudi serija Texas Mexico Border, katere prizori napeljujejo na temne skrivnosti telesnosti, razkrivajo svet prostitucije, nezakonitih priseljencev, mejnih barčkov in poceni hotelov. Na ogled do 22. novembra. Galerija Photon, Center za sodobno fotografijo Ljubljana.

Tomislav Brajnović: Ekspedicija_Ego

Tomislav Brajnović se s samostojno razstavo prvič predstavlja v slovenskem prostoru. Gre za umetnika, ki je po študiju na akademijah v Londonu, Haagu in Zagrebu vzpostavil svojo prakso v specifični periferni, družinski situaciji na Golem Brdu pri Rovinju na Hrvaškem. V svojem delu se Brajnović ukvarja z večnimi temami etike, morale in vere, kritično prevprašuje vlogo ideologije, politike, družbe, analizira vpliv potrošništva, manipulacije, medijske propagande in vpliva kolektivnih in individualnih mitov. Na razstavi v Galeriji Alkatraz se Brajnović predstavlja s fotografijami in videi iz dveh serij: Arktični krog (The Arctic Circle) in Ego Trip. Na ogled do 12. novembra. Galerija Alkatraz.

Maribor

Drugi polčas, sodobna slovaška fotografija

Fotografska razstava v okviru 5. festivala avtorske fotografije Fotonični trenutki Mesec fotografije 2010. Razstava Drugi polčas (Second half) predstavlja devet mladih slovaških fotografov Jána Šipöcza, Iva Sýkorová, Maijo Laurinen, Šymona Klimana, Jána Palkoviča, Juraja Fifika, Jána Kekelija, Dalibora Krupka in Lucio Stráòaiovo. Predstavitev tako imenovane nove generacije oziroma generacije v tranzitu ponuja izjemno zanimiv vpogled v dogajanje na področju slovaške fotografije po obdobju individualizma od leta 1989 dalje. Razstava sooča razlike med avtorji na način, kot ga odpira demokratični medij fotografije. Vsak izmed njih ima individualno avtorsko govorico in neodvisno refleksijo, kljub temu jih povezuje skupna izkušnja konkretnega prostora in časa. Govorijo o koncu življenja, osamljenosti, žalosti in propadu. Vendar to nikakor ni razstava, ki bi predstavila temna in negativna občutja, temveč predvsem razstava, ki priča o izvirnosti, talentu, dosežkih, tovarištvu in tehnični popolnosti. Na ogled do 14. novembra. Umetnostna galerija Maribor.

DRUGI DOGODKI

Ljubljana

Predstavitev IV. številke literarne revije OtočjeO

Vsebina četrte številke revije OtočjeO je delno posvečena bosanskim temam. V letu 2009 je bila namreč revija povabljena na mednarodno prireditev Novosarajevski književni susreti v organizaciji literarnega društva KNS Sarajevo, kjer so se začela povezovanja z nekaterimi avtorji s področja BiH. Poleg nekaterih bolj ter drugih nekoliko manj znanih slovenskih avtorjev tokrat v reviji objavljajo bosanski avtorji Senada Smajić, Admiral Mahić, Arif Ključanin, Enes Topalović, Jelena Svilar, Asim Bajramović in drugi, ki skozi poezijo, prozo ter eseje bolj kot svoje travme izkazujejo željo po življenju, optimizem za prihodnost pa tudi pristno toplino medčloveških odnosov. Hostel Celica. Ob 19.30.

Panika na vasi

Animirani film. Režija Stéphane Aubier, Vincent Patar (Francija, Belgija, 2009). Film, ustvarjen v tehniki stop-motion animacije, je galska verzija Monty Pythona, ki korenini v istoimenski belgijski kultni televizijski seriji. Kinodvor. Ob 19. uri.

Kritična generacija

Dokumentarni film. Režija Lara Simona Taufer, Darko Sinko (Slovenija, 2009). Film pripoveduje o skupini prijateljev pesnikov, pisateljev, filozofov ki so se konec 50. let prejšnjega stoletja zbrali okrog literarnih revij (Revija 57, Perspektive). S svojimi idejami in pogledi so temeljito preoblikovali slovensko kulturo in slovensko družbo nasploh. Ne glede na to, da gre za ustvarjalce, ki se med seboj razlikujejo glede na področje delovanja, poetike in nazore, se jih je kmalu prijelo skupno ime "kritična generacija". Projekciji bo sledil pogovor z Laro Simono Taufer, Darkom Sinkom, Primožem Krašovcem in dr. Miklavžem Komeljem. Pogovor bo vodil filozof, dr. Tadej Troha. Kinodvor. Ob 20.30.

OTROŠKI KOT

Ljubljana

Skrivnost iz Kellsa

Animirani film. Režija Tomm Moore, Nora Twomey (Irska, Francija, Belgija, 2009). Vizualno bogata risana animacija pripoveduje o Irski v zgodnjem srednjem veku in o nastanku enega najlepših in najbolje ohranjenih zgodovinskih rokopisov, Knjige iz Kellsa. Zgodba o dečku Brendanu je podobna klasični pravljici, gre za preprosto pripoved, ki je ne hromijo plasti stranskih likov, mašilnih prizorov in glasbenih točk. Film ima slovenske podnapise, traja 75 minut in je primeren za otroke od 8. leta starosti dalje. Kinodvor. Ob 17. uri.

ZA OVINKOM

Madrid (Španija)

Ljubezen do Renoira

Razstava je v celoti posvečena francoskemu impresionistu Pierre-Augustu Renoiru (18411919) in na ogled ponuja 31 mojstrovih slik, ki jih je na posodo dal Clark Art Institute iz Massachusettsa. Med eksponati so portreti, avtoportreti, ženske figure, krajine, tihožitja in podobe cvetja. Med najbolj znanimi slikami so V gledališču (1880), Kopalka (1881) in Most pri Chatouju (1875). Čebula (1881) je "mojstrovina" z "enim najbolj skromnih motivov, kar jih je mogoče naslikati", je dejal Richard Brand, eden od kuratorjev razstave. Razstava kaže, kako so na Renoira vplivali veliki mojstri, kot so Rubens, Tizian in Diego de Velazquez. Slednji je sicer v Pradu močno zastopan. Postavitev se osredotoča na najkreativnejša obdobja mladega Renoira iz let 18741885. Na razstavi je tudi nekaj poznih Renoirovih platen, ki kažejo, da se je umetnik, potem ko je leta 1892 obiskal muzej Prado, spet bolj zanimal za klasično slikarstvo. Prado. Do 6. februarja 2011.

Köln (Nemčija)

Muzejski otok tudi v renski prestolnici

Kulturni kompleks zajema Etnološki muzej in Muzej srednjega veka, gradili pa so ga kar 15 let. Kraj, kjer stoji muzejski kompleks, si je skozi čas pridobil žalosten naziv "kölnska luknja" v samem središču mesta. Kompleks po načrtih arhitektov Heinerja Sendelbacha in Ulija Schneiderja je utrdbi podobna opečna gradnja, ki jo po sredini seka dvoriščni prostor z dnevno svetlobo in veličastno sprejemnico. Monumentalnost zgradbe se lepo prilega Kölnu, kjer vse od dokončanja katedrale niso več dosegli takšnega učinka. V zgradbi sta dva muzeja. Prvi ima ljubkovalno ime "Schnütgen", drugega so poimenovali "Rautenstrauch-Joest". Slednji je bil doslej enoten etnološki muzej, toda ker je etnologija vse širši pojem, je bolj ustrezno poimenovanje muzej svetovnih kultur. Köln je bil v srednjem veku ena od petih najpriljubljenejših evropskih destinacij. Neumarkt.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor