V industriji IT sem že več kot 25 let. Takrat si ni bilo mogoče predstavljati tega, kako to tehnologijo uporabljamo danes, a verjamem, da smo dohiteli priložnosti, ki nam jih tehnologija dovoljuje. Najbolj nas zavirajo družbene sposobnosti, da bi vse to absorbirali.
Na svetu je sedem milijard ljudi. Manj kot tri milijarde so povezane s spletom. Veliki deli planeta in kontinentov bodo povezani najkasneje v naslednjih 30 letih. Menim, da bo zmagovalec tega procesa družba, saj tehnologijo uporabljamo v korist naših življenj. Izboljšuje zdravstvo, izobraževalni sistem in ustvarja delovna mesta.
Kako se ta napredek tehnologije odraža pri naših vsakdanjih opravilih in poslovnem življenju?Moj 80-letni oče nikdar ni uporabljal spletnega bančništva. Jaz ga, odkar je dostopno, a sem vseeno malo skeptičen glede varnosti in tega, kje so shranjeni podatki. Moji otroci poznajo zgolj spletno poslovanje in nakupovanje. Običajno z mojo kreditno kartico, kar pa je druga tema. Za varnost bi jim moralo biti malce bolj mar, a njihov pogledi na varnost, suverenost podatkov in zasebnost so zrasli v povezanem svetu, zato pričakujejo, da bodo ljudje njihove podatke spoštovali, tako kot se jih je v času plačevanja s čeki.
Če obiščete napredne trge, ne zgolj v Severni Ameriki, temveč tudi v Estoniji ali drugih državah vzhodne Evrope, med katerimi so nekatere izredno tehnološko napredne, boste videli, da tam tehnološka podjetja ne vodijo napredka. Razvoj narekujejo družba z digitalizacijo javne uprave, podjetja, ki svojo ponudbo dopolnjujejo s spletnimi storitvami, ter potrošniki, ki si teh storitev želijo. Menim, da je to smer, v katero se razvija IT; ta bo ponudila priložnost mnogim podjetjem, pri Microsoftu pa smo prepričani, da smo eno od njih. Zaradi tega tudi govorimo, da so na prvem mestu prenosne naprave in oblak.
Za oblak se pogosto govori, da je naslednja velika stvar, a v resnici gre za nekaj, kar obstaja že precej dolgo. Koliko neizkoriščenega potenciala se še skriva v njem?Oblak res obstaja že nekaj časa, a še vedno ponuja neskončno možnosti. Vseeno mnogi še danes večinoma želijo zasebni oblak, ki shranjuje podatke v lastnem podatkovnem centru, ker so prepričani, da nudi večjo raven zaščite. Ironično je, da lahko dokažemo, da je tehnologija javnega oblaka v mnogih primerih precej varnejša od tehnologije shranjevanja podatkov v lastnih poslovnih prostorih.
Obstajajo pa varnostne službe, državne agencije in vlade, ki želijo izredno visoko raven varnosti. Če se tako odločijo, imajo lahko svoj zasebni oblak. Ampak, ali vi veste, v kateri državi so shranjeni vaši bančni podatki?
Nekje, kjer je poceni elektrika.Verjetno, pa vam je mar? Važno je, da so podatki varni in da vam v primeru kraje z vašega bančnega računa banka povrne sredstva, ker je šlo za njihovo napako. Tako se vračamo na aspekt, ki upošteva družbo in podjetja, ko na razvoj bolj kot tehnična vprašanja vpliva vprašanje, kaj je uporabnikom pomembno.
Eden od glavnih razlogov za premikanje v javni oblak je tudi cena. S tem se nagovarja predvsem podjetja. Kakšno vlogo pri tem igra morebiten konec spletne nevtralnosti, zaradi česar bi ponudniki spletnih povezav lahko zaračunavali dodatne stroške za hitrejši dostop do posameznih spletnih storitev?Ko tehnologija postaja del vsakdanje infrastrukture in izgubiš povezljivost, gre tu – poleg osebne groze, ki jo lahko začutiš – v primeru poslovnega sveta za zelo resno stvar. Pri občutljivih sistemih bi rekel, da morajo veljati iste zahteve zmožnosti za dostopanje do shranjenih podatkov, kot če ne bi bili v oblaku. Odgovornost je na ponudniku, da zagotovi delovanje storitve ne glede na okoliščine. Naj bo potres, izpad elektrike ali karkoli drugega. To vse ostaja isto, a je sedaj dodan še nov vidik.
Na dodatno plačevanje za prenašanje podatkov pa bi vplivali dve zadevi. Če bi radi zaračunavali za nekaj, za kar drugi ne, bo trg to v veliki meri uredil. Hkrati pa je v igri še državna regulacija. Ne verjamem, da bo kdo dovolil plenilsko vedenje. Če bi bil jaz vaš ponudnik in bi želel zaračunati pet dolarjev na uro za določeno hitrost, bi si našli drugega ponudnika. Če to ne bi bilo mogoče, bi se pritožili državi in regulatorjem. To je vsaj moje mnenje.
Pred kratkim je prišlo do zamenjave na vrhu Microsofta. Se s tem spreminja tudi strategija?Poznal sem Steva Ballmerja in poznam Satyo Nadellaja. Oba sta odlična poslovneža, a eden ne bo spremenil strategije drugega. Strategijo narekuje trg. Od trga, konkurence, vlad, velikih, malih in srednje velikih podjetij pa slišimo enako. Hočejo skupno platformo, hočejo lahek dostop, hočejo imeti možnost s tem zaslužiti, potrošniki pa želijo uživati v izkušnji, ki je vredna plačila.
Imamo dobro podjetje. Radi tudi verjamemo, da dosegamo zmage. Hkrati smo dovolj skromni, da vemo, da nismo vedno najboljši. Nedavno smo najavili nekaj reči, zaradi katerih bi bili ljudje v preteklosti skeptični. Office je sedaj dostopen na ipadu, .Net je postal odprtokoden in operacijski sistem windows je sedaj brezplačen na vseh napravah, ki so manjše od 23 centimetrov. To so velike izjave.
Je nakup Nokiinega mobilnega oddelka in razširitev Microsofta med izdelovalce strojne opreme nekaj, kar zahteva današnji hiperkonkurenčni trg?Ne želimo izdelovati vseh Microsoftovih naprav na svetu, a je nakup Nokie pomemben za našo strategijo. Drugače tega ne bi storili. Vsako leto v razvoj in izdelovanje investiramo 10 milijard dolarjev. Menim, da nihče ne investira toliko. Zdaj, ko imamo v to vključeno še strojno opremo, bomo trgu na vseh področjih lahko ponujali še boljše izdelke. Hkrati nameravamo še naprej sodelovati z vsemi našimi trenutnimi partnerji s področja strojne opreme.
Vsekakor se s tem zmanjša vaša odvisnost od drugih izdelovalcev.Ne gre za to, da bi zmanjšali odvisnost, temveč da bi izboljšali vrednost storitev in da bi področje strojne opreme zaradi lastne proizvodnje bolje razumeli.
Kako pomembno je sodelovanje z lokalnimi razvijalci za ogromna podjetja, kot je Microsoft?Na splošno smo zavezani razvijalcem. V srednji in vzhodni Evropi obstaja zelo živahna skupnost. Skype je bil razvit v Estoniji, malo manj znano pa je, da je bil Whatsapp razvit v Ukrajini. Imamo tudi več programov, kot so YouthSpark, Young Entrepreneurs in Imagine Cup, kot tudi Microsoftov akademski program. Iščemo ljudi neposredno z univerze, jih izurimo in pošljemo v druge države, s čimer dobijo mednarodne izkušnje. Ker želimo to njihovo živost in intelekt ter inovativnost kot tudi raznolikost. V sklopu projekta DigiGirlz v srednji in vzhodni Evropi hodimo po srednjih šolah in se pogovarjamo z dijakinjami o IT, zainteresirane pa pripeljemo v podjetje. Upamo, da jih s tem spodbujamo k prepričanju, da je IT polje, ki razume potrebo po raznolikosti in notranji reprezentaciji zunanjega trga, naj bo to starost, rasa, spol, ali katera koli druga vrsta raznolikosti.