Živalski vrt v Kopenhagnu je včeraj dvignil precej prahu z evtanazijo mladega samca žirafe Mariusa, da bi preprečili parjenje med živalmi s preveč podobnim genskim materialom. Delavci v živalskem vrtu so kasneje pred obiskovalci razložili, kako je potekala Mariusova usmrtitev. Žirafo so nato pred obiskovalci tudi razkosali in z njim nahranili leve.
Evtanazija in zelo nazorno ravnanje z mrtvim Mariusom pa sta naletela na izredno negativne odzive javnosti. Iz živalskega vrta sedaj celo sporočajo, da je znanstveni direktor živalskega vrta Bengt Holst prejel grožnje prek telefona in elektronske pošte. V eni od elektronskih pošt naj bi pisalo: »Otroke zaposlenih v kopenhaškem živalskem vrtu bi morali ubiti ali pa bi morali dobiti raka.«
EAZA: Druge rešitve ni bilo
Pozivi, naj se Mariusa ne evtanazira, so se pričeli že malo pred usmrtitvijo, spletno peticijo pa je na koncu podpisalo nekaj več kot 27 tisoč podpisnikov. Mladega samca so bili pripravljeni sprejeti tudi nekateri živalski vrti, ki so imeli dovolj prostora za dodatnega samca, a pravila Evropskega združenja živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) tega niso dovoljevala.
»Ne moremo v dobri veri predlagati premestitve živali v naši oskrbi v živalske vrtove, ki niso naši člani in ne odgovarjajo našim strogim pravilom za skrb in dobrobit živali,« so pojasnili pri EAZA, ki usmrtitev podpirajo, saj v njihovem omrežju živalskih vrtov Marius ni imel primerne alternative. Evtanazija živali je v takšnih primerih ustaljen ukrep pri EAZA.
Disneyfikacija živali?
Številni Danci so se danes postavili v bran usmrtitvi mlade žirafe v živalskem vrtu v Kopenhagnu, ki je naletela na val zgražanja. Do zgražanja na račun ravnanja živalskega vrta je bila danes kritična tudi velika večina danskih spletnih uporabnikov.
»Celemu svetu se je zmešalo. Kaj pa mislijo, da levi jedo na dneve brez pojedine, kot je bil Marius? Brstični ohrovt?« je na Twitterju zapisala novinarka časnika Politiken.
Profesor bioetike na univerzi v danski prestolnici Peter Sandoe je zatrdil, da je eno najosnovnejših načel življenja živali v divjini prav to, da jih le delček preživi, in kritiziral, kar je po njegovem prepričanju "disneyfikacija" živalskih vrtov.
Prepričan je, da si številni živali v živalskih vrtovih predstavljajo kot ljudi s krznom in perjem, ki bi jih bilo treba obravnavati enakovredno s preostalimi človeškimi bitji. Primarna naloga živalskih vrtov bi morala biti po njegovih besedah ohranjanje različnih živalskih vrst, s čimer bi prispevali k poznavanju življenja živali v divjini.